Termania - Veliki splošni leksikon

Madagaskar (uradno ime Repoblikan'i Madagasikara [malgaško], République démocratique de Madagascar [francosko], Demokratična republika Madagaskar), država na istoimenskem otoku v Indijskem oceanu, pred jv. obalo Afrike.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	587.041 km2, S–J 1600 km, V–Z do 580 km
prebivalstvo	15,5 mln., 26 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto	Antananarivo, 1,4 mln. preb., 1200–1450 m nad morjem, v višavju, 150 km od vzhodne obale
upravna razdelitev	6 faritanijev (nekdanjih provinc), imenovanih po glavnih mestih
članstvo v organizacijah	OZN (od 1960), Francoska skupnost, AU, AKP
uradni jezik	malgaški in francoski; pogovorni jezik hovski
denarna enota	frank (oznaka MGF)

Naravne razmere
Madagaskar, četrti največji otok na svetu, loči od afriške celine ok. 400 km širok Mozambiški preliv. Poleg glavnega otoka država obsega še nekaj bližnjih manjših otokov (mdr. Nosy-Bé, Nosy Boraha/Ste. Marie). Ob močno razčlenjeni z. obali se vleče obalna ravnina, ki se proti vzhodu dviga v ravnike iz apnenca in peščenjaka (visoka do 1500 m) ter v osrednja gorovja iz granita, gnajsa in ponekod iz vulkanskih kamnin. V masivu Tsaratanana je najvišji vrh države, 2884 m visoki Maromokotro. Osrednje višavje (Ankaratra) zavzema skoraj tri četrtine otoka. Na V se gorovje v strmih stopnjah spušča proti ravni, lagunasti obali. Tropsko podnebje se zelo spreminja z nadmorsko višino in izpostavljenostjo prevladujočim vetrovom. Vzhodnim gorskim pobočjem prinašajo jv. pasati obilne padavine skoraj prek vsega leta (2000–4000 mm dežja), nekateri deli višavja in z. stran otoka pa so v zavetrju; tam pade le ok. 1000 mm dežja, na JZ ponekod celo manj kot 500 mm na leto. Povprečne letne temperature so na obali ok. 25 °C, na višavju 15–19 °C. Dobro namočena v. pobočja gora ter sz. dele otoka je nekdaj poraščal bujen tropski deževni gozd, ki je že skoraj povsem uničen (krčenje novih obdelovalnih površin in sečnja lesa). Negativne posledice uničevanja gozda za okolje so delno že nepopravljive (erozija tal, motnje v naravnem kroženju vode idr.); v preteklih letih so se lotili razl. projektov ponovnega pogozdovanja. Na osrednjem višavju prevladuje visokotravna savana, ki proti Z prehaja v nizkotravno; na JZ prevladujejo trnasto grmičje in sukulenti. Zaradi otoške lege se je na Madagaskarju razvil svojski živalski svet.

Prebivalstvo
Prebivalstvo otoške države je pretežno indonezijskega izvora in se deli na ok. 20 večjih etničnih skupin z ločenimi poselitvenimi območji. Največje etnične skupine Malgašev so Merini in Betsileji na višavju, Betsimisaraki na v. obali, Tsimiheti na SZ, Antandroji na J ter afriški Sakalavi in Antaisaki na z. obali. Med ljudstvi z gosto poseljenega višavja in prebivalci obalnih območij stalne napetosti. V državi živi malo tujcev, predvsem Komorci, Francozi, Indijci in Kitajci. Prevladujejo tradicionalna verstva; ok. 40 % prebivalcev pripada krščanskim verskim skupnostim (večinoma katoličani) in 4–5 % muslimanski manjšini. Osnovno šolstvo je sicer obvezno, vendar se zaradi pomanjkanja šol in učiteljev na obsežnih območjih ne izvaja. 20 % odraslih prebivalcev je nepismenih. Nekdaj edino univerzo v državi, ustanovljeno 1961 v glavnem mestu, so decentralizirali.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1992 je Madagaskar demokratična republika. Vodja države je predsednik republike, ki ga neposredno volijo za pet let. Parlament sestavljata dve zbornici, narodna skupščina s 138 poslanci, izvoljenimi za štiri leta, in senat, katerega število poslancev ni natančno določeno, dve tretjini njegovih članov imenuje volilni odbor, tretjino pa predsednik države. Zakonodaja temelji na francoskem pravu. Splošna vojaška obveznost velja tudi za ženske.

Gospodarstvo
Gospodarstvo te revne in v tujini močno zadolžene države je deloma pod državnim nadzorom. Stagnirajoče gospodarstvo skušajo oživiti z liberalizacijo gospodarskega sistema (mdr. privatizacija državnih podjetij) in z mednarodnimi posojili. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je kmetijstvo, v katerem dela več kot 80 % vseh zaposlenih. Hrano za lastne potrebe (riž, koruzo, maniok, sladki krompir, sladkorni trst, stročnice, zelenjavo in tropsko sadje) pridelujejo večinoma na majhnih kmetijah, precej hrane pa morajo tudi uvažati (npr. riž). Za izvoz so najpomembnejši kava, vanilja (največji svetovni pridelovalec), nageljnove žbice, poper in kakav. Na obsežnih pašnikih se ukvarjajo z ekstenzivno živinorejo (govedo, koze, ovce, prašiči), vendar imajo velike črede goveda še vedno bolj prestižni kot gospodarski pomen. Kljub legi na otoku in dolgi obali je morsko ribištvo na Madagaskarju razmeroma nepomembno. Najpomembnejši gozdarski pridelek je ličje rafije. Madagaskar ima tudi precejšnje rudno bogastvo; pridobivajo predvsem kromovo rudo, grafit, sljudo, kremen, zlato, drage kamne. Znana so še ležišča boksita, železove rude, niklja, bakra, črnega premoga, nafte. Industrija je šele na začetku razvoja; najpomembnejši panogi sta živilska in tekstilna industrija, ki predelujeta kmetijske pridelke, nekaj pa je še kemijske, kovinske in lesne industrije, industrije gradbenega materiala in predelave nafte. Prometne razmere, zlasti cestno omrežje, so nezadovoljive, saj so velika območja v deževni dobi povsem odrezana od sveta. Ločeni železniški progi (v načrtu je njuna povezava) na V povezujeta obalno ravnino in osrednje višavje (Toamasina–Antananarivo–Antsirabe; Manakara–Fianarantsoa). Najpomembnejša pristanišča so Toamasina, Mahajanga in Antsiranana. Zaradi neustreznih prometnih poti je zračni promet zelo pomemben, gosto omrežje notranjih letalskih prog. Mednarodni letalski promet poteka večinoma prek letališča Ivato v bližini glavnega mesta Antananarivo. Turizem je zaradi neustrezne infrastrukture skromen.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	3,6 mlr. USD, 230 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena)	kmetijstvo 34 %, industrija 11 %, storitvene dejavnosti 55 %
uvoz (2000)	919 mln. USD
izvoz (2000)	680 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	4,5 mlr. USD

Zgodovina
V začetku 1. tl. n. š. so Malajci in Afričani poselili dotlej neposeljen otok; v 9. st. so se priselili Arabci. Madagaskar so 1500 odkrili portugalski pomorščaki, vendar so vse do 19. st. kolonizatorski poskusi Portugalcev, Francozov, Angležev in Nizozemcev propadali; 1885 je nastal francoski protektorat, 1896 spremenjen v kolonijo. 1945 je nastalo osvobodilno gibanje MDRM (Mouvement démocratique de la rénovation Malgache); 1947 so Francozi brutalno zatrli upor proti dodelitvi omejene avtonomije. 1958 je Madagaskar postal avtonomna republika v Francoski skupnosti; neodvisen je od 26.6.1960. Vse do 1972 je vladala Socialdemokratska stranka. 1975 je Madagaskar s sprejetjem socialistične ustave postal demokratična ljudska republika. Nosilka socialistične usmeritve je bila stranka AREMA (Avantgarde de la révolution Malgache), ki jo je vodil predsednik republike D. Ratsiraka. Cilj politike je bil, do 2000 oblikovati socialistično družbo. Po obdobju protizahodne, neuvrščene politike se je država konec 70. let iz gospodarskih razlogov spet približala zahodu. Ideološki spopadi v AREMA, etnični spori in težave s preskrbo so v deželi v 80. letih nenehno netili nemire. Po neuspelem poskusu udara 1990 je prebivalstvo po množičnih protestih in zahtevah po demokratizaciji 1992 doseglo sprejem nove ustave na referendumu, ta je precej omejila pooblastila predsednika države. Na svobodnih predsedniških in parlamentarnih volitvah 1993 je zmagala opozicija. Novi predsednik države je postal Albert Zafy, ki je napovedal spremembo socialističnega državnega gospodarstva v tržno gospodarstvo in naznanil splošno amnestijo. Ustavno sodišče ga je septembra 1996 razrešilo zaradi prekoračitve pooblastil. Na predsedniških volitvah novembra 1996 je zmagal Ratsiraka. Uvedel je privatizacijo, toda s tem poglobil socialne razlike. Na predsedniških volitvah decembra 2001 je po vladnem tolmačenju spet zmagal Ratsiraka, toda vodja opozicije Marc Ravalomanana je rezultate označil za lažnive in se februarja 2002 oklical za predsednika. Pride do oboroženih spopadov, Ravalomanano je aprila za predsednika priznala Afriška unija, toda spopadi so trajali do julija, ko je Ratsiraka pobegnil v Francijo. Stranke, ki so podpirale Ravalomanano, so zmagale na parlamentarnih volitvah decembra 2002. Madagaskar je zaradi spopadov in suše še vedno v težkem položaju.

Sorodna gesla: Afrika | Alaotra | Ambre | Ankaratra | Antananarivo | Francoska skupnost | madagaskarska regija | Malgaši | Nosy-Bé | otok | Ratsiraka, Didier | Tsaratanana

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek