Termania - Veliki splošni leksikon

Malavi (Malawi, uradno ime Republic of Malawi, Republika Malavi), prej Njasa, država v notranjosti jv. Afrike, obkrožajo jo Tanzanija, Zambija in Mozambik.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura
površina	118.484 km2, S–J 850 km, V–Z 300 km
prebivalstvo	10,6 mln., 90 preb./km2, letna rast 4,5 %, življenjska doba 46 let
glavno mesto	Lilongwe, 395.000 preb., 1070 m nad morjem, na ravnici zahodno od Njaškega (Malavijskega) jezera
upravna razdelitev	3 območja (severno, osrednje in južno) s 24 okrožji, ki se večinoma imenujejo po glavnih mestih
članstvo v organizacijah	OZN (od 1964), Britanska skupnost narodov, AU, SADC, AKP
uradni jezik	angleški; glavni sporazumevalni jezik je čevski
denarna enota	kvača (oznaka MWK)

Naravne razmere
Malavi leži na območju vzhodnoafriškega tektonskega jarka. Severni in srednji del dežele sta dno le-tega. Zapolnjujeta ga Njaško oz. Malavijsko jezero ter njegovo hribovito obrobje, visoko povprečno 1500 m. 570 km dolgo in do 80 km široko Njaško jezero je tretja največja vodna površina v notranjosti Afrike. Največji del sodi k Malaviju, tako da v celoti dobro petino površja države zavzema vodovje. Južno od jezer se tektonski jarek nadaljuje v prelomnico, po njej pa teče reka Shire. Ta kot odtok iz Njaškega jezera teče skozi jezero Malombe in se pozneje, že v Mozambiku, izliva v veletok Zambezi. Pokrajina Malavi je dokaj uravnana; ponekod jo razčlenjujejo osamelci in višje planote (npr. planoti Nyika in Vipya na S). Najvišje se površje vzpne v gorovju Sapitwa, visokem do 3000 m, na skrajnem JV države. Podnebje je tropsko. Ima deževna obdobja. Količina padavin se postopoma zmanjšuje v smeri od skoraj ekvatorialnega S (več kot 1500 mm na leto) proti J (manj kot 1000 mm). Nekatera območja na dnu jarka, ki so v padavinski »senci«, ne dobijo niti 600 mm dežja. V višjem svetu je povprečna letna temperatura 18–22 °C, na dnu je ok. 24 °C, najvišje temperature pa se vzpno prek 40 °C. Prevladujoči rastlinski pasovi so savane ter svetli sušni gozd (miombo). Sklenjeni gozdovi rastejo le na nekaterih goratih območjih. V državi so ustanovili več narodnih parkov. Tako varujejo predvsem bogat rastlinski in živalski svet.

Prebivalstvo
Malavijci so skoraj izključno pripadniki bantujskih ljudstev; najštevilnejši so Čevi, Njandži in Tumbuki, ki so se tam naselili že v zgodnjem obdobju preseljevanja, ter mlajši skupini Jaojcev in Lomvejcev. Evropejcev je le nekaj tisoč (večinoma v upravi in kmetijstvu zaposleni Britanci), nekaj pa je tudi Azijcev, predvsem Indijcev. Že tako razmeroma gosto poseljeno državo je dodatno obremenila množica beguncev (več kot 800.000) iz sosednjega, v državljansko vojno vpletenega Mozambika. Zunaj meja matične države si je poiskalo življenjsko eksistenco več kot 200.000 Malavijcev. Odselili so se predvsem v rudarske revirje Južne Afrike. V mestih živi samo 13 % ljudi; največje mesto Blantyre na J je industrijsko in trgovsko središče države. V Malaviju so sicer še vedno razširjena naravna verstva (ok. 20 % prebivalcev), vendar krščanstvo zdaj že močno prevladuje (dobra polovica prebivalcev); preostali (16 %) so muslimani in hinduisti. Splošna šolska obveznost še ni uvedena; za šolanje je treba plačati šolnino. Ker je ta previsoka, obiskuje osemletno osnovno šolo le malo otrok, še manj pa je tistih, ki nadaljujejo šolanje v srednjih šolah. Zato ni presenetljivo, da je nepismenih še vedno ok. 60 %. Univerza (ustanovljena 1965) je v nekdanjem glavnem mestu Zomba.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1966 je Malavi predsedniška republika v Britanski skupnosti narodov. Edina dovoljena stranka je bila Malavijska kongresna stranka (MCP). Po referendumu 1993 je bil uveden večstrankarski sistem. 1995 sprejeta nova ustava. Parlament, narodna skuščina, ima 177 poslancev; izvolijo jih vsakih pet let, tako kot vsakih pet let izvolijo na neposrednih volitvah tudi predsednika države. Volilna pravica je obvezna za vse, ki so stari več kot 18 let. Pravosodni sistem se zgleduje po britanskem, vključuje pa tudi prvine tradicionalnega plemenskega prava.

Gospodarstvo
Osrednja gospodarska dejavnost in temelj za preživljanje več kot 90 % prebivalcev je kmetijstvo. Za raznovrstno kmetijstvo je uporabna četrtina skupne površine države. Najpomembnejši pridelki za oskrbo prihajajo predvsem z majhnih kmetij: koruza, riž, proso, maniok in stročnice. Pridelke za izvoz pridelujejo v nasadih na velikih kmetijah; te so večinoma v lasti Evropejcev. Najpomembnejši izvozni pridelki so tobak, čaj, trstni sladkor, arašidi, oljarice in bombaž (umetno namakana zemljišča); v celotni vrednosti izvoza imajo več kot tričetrtinski delež. Najpomembnejša poljedelska območja so na J države. Na S je pomembnejša živinoreja (govedo, prašiči, ovce, koze). V Njaškem jezeru nalovijo precej rib, ribolov pa v zadnjih letih ovirajo in celo preprečujejo vodne hijacinte. Rudarstvo je omejeno na pridobivanje skromnih količin boksita v gorovju Sapitwa na J države. Industrializacija je šele v povojih in sloni predvsem na predelavi kmetijskih pridelkov. Poleg živilske in drobne industrije za splošno porabo imajo še usnjarsko (čevlji) in tekstilno (oblačila) industrijo. Cestno omrežje je pomanjkljivo in le redke glavne ceste so prevozne vse leto. Ker so zaradi državljanske vojne železniške proge skozi Mozambik (do pristanišč Beira in Nacala) poškodovane in neprevozne, se je večji del blagovnega prometa preusmeril na tanzanijsko železniško omrežje in pristanišče Dar es Salaam. Pomemben je tudi ladijski promet na Njaškem jezeru. Edino mednarodno letališče je v bližini glavnega mesta Lilongwe. Kot vir deviznega zaslužka je vse pomembnejša dejavnost turizem, saj ima zaradi slikovite pokrajine z bogatim živalskim in rastlinskim svetom (naravni parki) dobre možnosti za razvoj.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	1,7 mlr. USD, 160 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 40 %, industrija 19 %, storitvene dejavnosti 41 %
uvoz (2001)	463,6 mln. USD
izvoz (2001)	415,5 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	2,8 mlr. USD

Zgodovina
Ok. 1875 so v deželo prispeli škotski misijonarji, ki so nasprotovali cvetoči trgovini s sužnji na območju Njaškega jezera. Območje je 1891 postalo britanski protektorat (od 1907 imenovano Njasa). 1953 je postalo del Centralnoafriške federacije, 1963 pa mu je zaradi širjenja osvobodilnih gibanj Velika Britanija priznala avtonomijo. 6.7.1964 je kolonija z imenom Malavi postala neodvisna, dve leti pozneje pa se je razglasila za republiko. Od 1966 je bil predsednik države K. Banda; 1977 izvoljen za dosmrtnega predsednika. Poglavitni cilj njegove politike je bil vseskozi pospešen razvoj kmetijstva. Monopolna vloga Malavijske kongresne stranke (MCP) in njenih organizacij, ki so prepredle vsa gospodarska področja, je predsedniku Bandi zagotovila popoln nadzor nad prebivalci. Zaradi represije in nenehnih kršitev človekovih pravic so 1992 ustavili razvojno pomoč državi. Pod mednarodnim pritiskom je moral Banda popustiti zahtevam po demokratizaciji, legalizirati opozicijo in dopustiti referendum, na katerem so se prebivalci odločili za uvedbo večstrankarskega sistema. Na prvih svobodnih volitvah 19.5.1994 je zmagal vodja opozicijske zveze UDF, B. Muluzi; Muluzi je zmagal tudi na volitvah junija 1999.

Sorodna gesla: Banda, Kamuzu | Blantyre | Centralnoafriška federacija | Chilwajsko jezero | Lilongwe | Muluzi, Bakili | Njasa | Sapitwa | vodna hijacinta | Zomba

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek