krilni oltar, oblika oltarnega nastavka (oltar) iz poznega srednjega veka; dviga se nad oltarno menzo, sestavlja ga omara s preklopnimi krili in okrasnim čelom, postavljena na predelo. Zadnja stena omare in notranji strani kril so okrašene s slikanimi ali rezljanimi podobami, zunanji strani kril (pri obhodnih oltarjih tudi hrbtna stran omare) so vedno samo poslikane. Pri bogatih oltarjih z več krili so s preklapljanjem dosegali različne sestave upodobitev, ti so ustrezali obdobjem in praznikom v cerkvenem letu. V nemških deželah največji razcvet krilnih oltarjev 1450–1550.

Sorodna gesla: oltar | rezbarstvo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek