Gogolj [gógolj], Nikolaj Vasiljevič, ruski pisatelj, *20.3. (1.4.) 1809 Soročinci, †21.2. (4.3.) 1852 Moskva; 1828 prišel v Sankt Peterburg, kjer mu je A. S. Puškin pokazal pot v rusko književnost; od 1836 živel večidel v tujini (Rim), 1848 romanje v Jeruzalem; stopnjujoči se religiozni problemi vesti so končno privedli do fizičnega in psihičnega obolenja. Humorističnim in fantastičnim povestim iz njegove ukrajinske domovine so sledila realistična in moralistična dela, ki so utrdila pot veliki realistični književnosti 19. st. (Dostojevski: »Vsi izhajamo iz Gogoljevega Plašča«). Njegova religiozno-etična razmišljanja, zlasti v delu Izbrana mesta iz korespondence s prijatelji (1847), so sodobniki zavrnili kot reakcionarna.
Dela: povesti in novele Večeri na pristavi blizu Dikanjke (1831/32; sl. 1951), Mirgorod (1835; sl. 1951), Nos (1836; sl. 1908), Plašč (1842; sl. 1873, 1964), komedija Revizor (1835; sl. 1884, 1956), roman Mrtve duše (prvi del 1842, drugi del ohranjen le v fragmentih, ker je Gogolj malo pred smrtjo rokopis uničil; tretji del, ki govori o junakovem poboljšanju, je Gogolj komaj začel; sl. 1887, 1965).
Dostopnost