koralnjaki (Anthozoa), razred ožigalkarjev z ok. 6000 vrstami; uvrščamo jih med nižje živali, živijo predvsem v toplih morjih; v nasprotju z večino drugih ožigalkarjev se pojavljajo le v obliki polipov: telo je čašaste oblike, telesna votlina predeljena s stenami (septi), zgornji rob, t. i. ustno odprtino, obkroža venec lovk (tentaklov). Skoraj vsi koralnjaki so pritrjeni; živijo posamič, npr. vetrnice, večinoma pa v kolonijah, ki nastanejo z brstenjem polipov; polipi so povezani med seboj prek trebušno-črevesne votline in skeleta. Skelet je iz kalcijevega karbonata (apnenec) ali roževini podobnega gorgonina; sestavljen je iz iglic (spikul), te so pri usnjatih koralah rahlo povezane med seboj, pri cevastih koralah pa so tesno skupaj (npr. morske orgle). Peresastim koralam daje trdnost roževinasta osrednja os, trdno os iz gorgonina in apnenčastih slojev imajo roževinaste korale, žlahtne rdeče korale in šesterosomerni kamniti koralnjaki pa imajo trden apnenčast skelet. Korale živijo v globinah do 7000 m, tudi v hladnejših morjih. Koralnjaki, ki oblikujejo koralne grebene, živijo v simbiozi z rastlinskimi enoceličarji (zooksantele), ki potrebujejo svetlobo za fotosintezo. Koralnjaki se lahko razmnožujejo spolno ali nespolno z delitvijo ali brstenjem. Delijo se na dva podrazreda: 1. pernate koralnjake z osmimi pernatimi lovkami in osmimi črevesnimi žepi (Octocorallia), ki oblikujejo navadne kolonije (usnjate, roževinaste in peresaste korale); 2. nepernate koralnjake s šestimi (oz. mnogokratnik števila 6) črevesnimi žepi in šestimi tentakli (Hexacorallia), ki živijo posamič ali v kolonijah (morske vetrnice, kamniti koralnjaki in valjaste ali peščene vetrnice).
Dostopnost