maščobe in maščobna olja, glicerolski estri višjih nasičenih in nenasičenih karboksilnih kislin, ki se pojavljajo v številnih organskih snoveh (t. i. gliceridi). V celicah nastanejo iz acetil koencima A (acetil-CoA), zato imajo vedno sodo število ogljikovih atomov. V ožjem pomenu kisline s 16 ali 18 ogljikovimi atomi (palmitinska in stearinska kislina), katerih gliceridi oblikujejo trdne masti.
Maščobna olja so maščobe, ki so pri sobni temperaturi tekoče. Maščobe v ožjem pomenu so pri telesni temperaturi tekoče, pri sobni temperaturi pa trdne, loj pa je trden tudi pri telesni temperaturi. Maščob voda ne omaka in se v njej ne topijo, topijo pa jih organske tekočine (bencin, benzen, alkoholi idr.). Maščobna olja so gliceridi in se po sestavi razlikujejo od mineralnih olj; ta so ogljikovodiki (olja).
V organizmu živih bitjih nastajajo maščobe iz ogljikovih hidratov (sladkor). Telo jih uporablja kot rezervo hrane in jih po potrebi ob pomoči encimov ponovno razgradi in predela. Maščobe imajo približno dvakrat večjo hranilno vrednost kot beljakovine in sladkor. V človekovi prehrani so poleg živalskih zelo pomembne tudi rastlinske maščobe. V nasprotju z živalskimi maščobami (npr. maslo, svinjska mast) vsebujejo rastlinske maščobe (sončnično olje, olje koruznih kalčkov) veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin, te pa telo nujno potrebuje, a jih samo ni sposobno ustvariti. Nasičene maščobe povečujejo raven holesterola v krvi, nenasičene pa jo zmanjšujejo.
Pri kuhanju z razredčenimi lugi se maščobe razcepijo v glicerol in soli maščobnih kislin (umiljenje). Zaradi delovanja bakterij oksidirajo v žarke snovi. Laneno olje oksidira že na zraku (zasmoljenje); ta lastnost je pomembna za izdelavo neprepustnih oljnih barv in lakov.
Maščobe in maščobna olja pridobivajo s segrevanjem in pretaljevanjem mastnih tkiv, z iztiskavanjem (olivno in bučno olje), z ekstrakcijo ali destilacijo (eterična olja). Uporabljajo jih za prehrano, proizvodnjo oljnih barv in lakov, mila, loja, palmitina, stearina, sveč, maziv, linoleja, sredstev za nego kože (lanolin), glicerola in maščobnih kislin (utrjevanje maščobnih olj).

Sorodna gesla: acetil-CoA | adeps | dekanojska kislina | destilacija | ekstrakcija | encimi | estri | eterična olja | glicerol | holesterol | jodno število | laneno olje | lanolin | linolej | linolna kislina | lipidi | loj | maščobne kisline | milo | naravne snovi | oksidacija maščob | oleinska kislina | olja | oljnice | palmitin | pena | prehrana | presnova | sladkor | slanina | stearin | umiljenje | utrjevanje maščobnih olj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek