• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
samostalnik (substantiv), v indoevropskih in drugih jezikih besedna vrsta, ki sestoji iz skupine konkretnih besed (konkretum, npr. miza) in abstraktnih besed (abstraktum, npr. veselje).

Sorodna gesla: ablativ | abstraktum | besedna vrsta | fleksijski jeziki | konkretum | samostalniška beseda


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek