Makedonija (grško Makedonia, latinsko Macedonia), pokrajina v jv. Evropi, na sz. robu Egejskega morja; gorata pokrajina z rodovitnimi, gosto poseljenimi kotlinami in dolinami ter obalnimi ravnicami; reke Vardar, Struma in Bistrica (Aliakmon) se izlivajo v Egejsko morje; z oddaljenostjo od obale se izgubljajo sredozemske podnebne in pokrajinske značilnosti; vinogradništvo, olive, agrumi, smokve, tobak, riž, bombaž, ječmen, koruza, pšenica; zaloge kositrove, svinčeve, srebrne, bakrove in železove rude. Prebivalci Grki, Makedonci, Srbi, Albanci, Bolgari, Turki, Romi. Politično se Makedonija zdaj deli na pokrajino Makedonija v s. Grčiji (34.177 km2, 2,2 mln. preb., glavno mesto Solun; sestavlja jo 12 okrožij in meniška republika Atos), na nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (glavno mesto Skopje) in Pirinsko Makedonijo v jugozahodni Bolgariji.
Zgodovina: v antiki kraljevina v s. Grčiji; na V je mejila na Trakijo, na J na Tesalijo, na Z na Epir, na S segala približno do območja ob izvirih rek Ebros (Marica), Nestos, Aksios (Vardar) in Margos (Morava). Med perzijskimi vojnami na perzijski, med peloponeško vojno deloma na atenski, deloma na špartanski strani. V 5./4. st. se je odprla vplivu grške kulture; do velesile se je povzpela pod kraljem Filipom II. (359–336 pr. n. š.), ki si je podredil skoraj ves Balkanski polotok. Njegovemu sinu Aleksandru Velikemu (336–323 pr. n. š.) je bila Makedonija izhodišče za vojne pohode. Po bojih med diadohi in izgonu Keltov (Galačani) 272 vnovična utrditev Makedonije pod Antigonom II. Gonatom. Filipa V. Makedonskega (221–179 pr. n. š.) je Rim v dveh vojnah (215–205, 200-197) prisilil, da se je odrekel vsem zunanjim posestim, pa tudi hegemoniji nad Grčijo. Posledica tretje makedonske vojne (171–168) je bila odprava kraljevine in razdelitev Makedonije na štiri države. Po zadušitvi upora 149/148 so Rimljani Makedonijo spremenili v provinco in ji priključili Epir in ilirska območja na Z, s tem se je končala njena politična samostojnost. Rimska provinca Makedonija je 146–27 pr. n. š. obsegala tudi Grčijo (Ahaja). Pri delitvi rimskega cesarstva 395 je provinca pripadla Bizancu in od takrat sta bili njuni usodi podobni: pod bizantinsko in bolgarsko, 1330–55 srbsko, nato turško oblastjo. Po balkanskih vojnah (1912/13) je bila Makedonija razdeljena med Grčijo, Srbijo in Bolgarijo, 1947 med Grčijo in Jugoslavijo; jugoslovanska republika Makedonija je od 1991 neodvisna država.
Dostopnost