Somalija, obsežna pokrajina na V afriške celine; zavzema velik polotok (Somalski polotok) med Adenskim zalivom in Indijskim oceanom. Danes je razdeljena med Džibuti, Somalijo, Etiopijo (pokrajina Ogaden na V) in Kenijo (sv. del). Njeni najbolj v. točki sta rt Guardafu in Hafunski rt, hkrati tudi najbolj v. točka Afrike, ok. 700.000 km2, 6,5 mln. ljudi. Od SZ (v Južnem Etiopskem višavju se vzpenja do 2000 m visoko) se proti JV polagoma spušča več kot 400 km široke planote, na S pa strmo pada proti Adenskemu zalivu. Značilni rastlinski pasovi so grmovna stepa, napol puščavski svet ter kamnita in peščena puščava. Podnebje je tropsko z visokimi temperaturami in izrazito sušno. Poselitev je redka. Približno polovica prebivalcev (Somalci, Gali) živi v oazah ob obeh velikih tekočih rekah Džuba in Šebeli. Prevladujoča dejavnost je nomadska živinoreja; poljedelstvo je mogoče le ob umetnem namakanju. Rudna bogastva so še slabo raziskana.
Zgodovina: Somalijo so kot pokrajino začimb Punt poznali že stari Egipčani. V srednjem veku so jo islamizirali arabski knezi. Sv. obala je 1698 pripadla sultanatu Maskat, v. obala je bila 1866–92 v lasti sultanata Zanzibar, s. obala pa je bila 1874–84 pod egiptovsko oblastjo. Konec 19. st. so pokrajino zasedli Britanci, Francozi in Italijani.
Dostopnost