Kostanjevica na Krki, drugo najmanjše mesto v Sloveniji, na poplavni ravnici ob Krki, ob s. vznožju Gorjancev, 155 m nad morjem, 701 preb.; staro mestno jedro z vzporednima ulicama stoji na poplavnem umetnem otoku, nastalem s prerezom večjega okljuka Krke; župnijska cerkev sv. Jakoba (verjetno druga četrtina 13. st., 15. st.) z romanskima portaloma lombardskega tipa in gotskim dolgim meščanskim korom (prizidan v 15. st.) je barokizirana, trije baročni oltarji so preneseni iz samostanske cerkve, opremljeni s slikami mojstrov iz kroga V. J. Metzingerja; podružnično cerkev sv. Miklavža je poslikal J. Gorjup (1931). Med posvetnimi stavbami so pomembni ministerialni dvorec Spanheimov (15. st.), stara mitnica (17. st.), secesijska Bertollijeva hiša (1910); spomeniki Vdova z otrokom I. Meštrovića, Talec T. Kosa, spomenik Ivanu Oražnu S. Jarma in B. Kobeta. Kostanjeviški grad je bil nekdaj cistercijanski samostan Fons Beatae Mariae (ustanovljen 1234), del samostanske cerkve nastal kmalu po ustanovitvi, korna kapela v 15. st., j. del samostana v 16. st., največja razširitev ob barokizaciji (1731–71), takrat nastalo obsežno arkadno dvorišče; cerkev je barokiziral M. Perski (1740), postavil tudi kulisno fasado, poslikal jo je F. Jelovšek (1740–42). Po 1786 je sekularizirani samostan postal sedež regionalne uprave; od 1961 sedež mednarodnega kiparskega simpozija v lesu forma viva, v 1974 ustanovljeni galeriji B. Jakca so stalne zbirke del F. in T. Kralja, B. Jakca, J. Gorjupa, Z. Didka. Kostanjevica na Krki se prvič omenja 1220, 1249 kot trg, 1252 kot mesto, do sredine 14. st. se je hitro razvijala, nato zaradi vpadov Turkov in Uskokov vse manj pomembna; zdaj središčno naselje z manjšimi obrati lesne industrije; elektroindustrija. Ob izviru potoka Studena jv. od mesta kapniška Kostanjeviška jama.
Dostopnost