obarjanje, proces, pri katerem se netopni trdni delci v tekoči zmesi usedajo na dno in s tem izločajo kot oborina. Obarjanje se uporablja kot metoda za izločanje topnih snovi iz raztopine: z dodajanjem obarjalnih sredstev se topne snovi spojijo v netopne kemijske spojine, te pa se v mirujoči raztopini usedejo na dno. Vrsta obarjanja je tudi izkosmičenje oz. koagulacija; pri tem se koloidni delci združijo v večje in težje skupke in posedejo.

Sorodna gesla: heksametilentetramin | izkosmičenje | izsoljevanje | kemijska analiza | koagulacija | obarjalna analiza | oborina | sedimentacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek