Gornja Radgona, obmejno mestno naselje v Sloveniji, med s. obronki Radgonskih goric in Muro, 208–260 m nad morjem, 3259 preb.; do 1918 predmestje avstrijske Radgone. Grad, 1211 omenjen kot Rategoyspurch, v 16./17. st. prezidan; župnijska cerkev sv. Petra, prvič omenjena 1446, zdajšnja oblika iz 1812; med mestnimi hišami sta zanimiva Stari špital (1614) s stebrnima dvoranama in občinska stavba (1928), zgrajena po načrtih J. Plečnika; poznogotsko znamenje (1525), znamenje (1726), t. i. Svetilnik miru (ostanki spomenika iz prve svetovne vojne), spomenik NOB M. Černigoja; muzej z etnološko zbirko in zbirko iz novejše zgodovine. V okolici vinogradništvo, sadjarstvo, trgovina z vinom, sadjem in drugimi kmetijskimi pridelki; proizvodnja elektronskih nadomestnih delov, televizorjev, tovarna konfekcije, posebnih vozil, opekarna. Vsako leto mednarodni kmetijsko-živilski sejem; v bližini hipodrom.

Sorodna gesla: Murska ravan | Plečnik, Jože | Radenci | Radgona | znamenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek