gospostvo, razmerje med nadrejenimi in podrejenimi, v katerem izrazi volje vladajočega pri tistih, ki jim vladajo, postanejo maksime njihovega ravnanja; to je torej razmerje, ki je sprejeto (»legitimno«) in mu podrejeni ne nasprotujejo. M. Weber razlikuje gospostvo glede na način priznavanja in legitimiranja: 1. karizmatično gospostvo, pri katerem so vladarju pripisane nadnaravne umske sposobnosti in »izjemnost« vodenja; 2. tradicionalno gospostvo, ki temelji na veri v svetost tradicionalnih ureditev in vladarjeve oblasti; 3. racionalno gospostvo na podlagi »vere v legalnost postavljene ureditve in pravice do odločanja«. Ker gospostvo vselej pomeni podrejenost, so utopični misleci in revolucionarji (zlasti anarhisti in revolucionarni socialisti) vedno znova poskušali ustvariti družbo brez gospostva. Raziskovanje še ni moglo odkriti takšne družbe.