tir, 1. fizika:določena ali predpisana, naravno dana ali umetno vzpostavljena pot gibajočih se teles.
Sorodna gesla: pot | proga2. tehnika:vzdolžno vodilo, po katerem se gibljejo vozila ali vozički transportnih naprav. Najbolj razširjen je tir z dvema tračnicama, položenima vzporedno oz. tako, da sta med seboj povsod oddaljeni za isto razdaljo (širina tira). Tračnici povezujejo pragovi. Zaradi velike stabilnosti vozil tak tir uporabljajo železnica, tramvaj, transportni vozički, žerjavi. Prehod med tiri omogočajo kretnice in križišče (srce). Pri tirih z eno tračnico je vozilo navadno obešeno na nosilni rob; ta teče vzdolž tračnice. Pri novejših vozilih (npr. transrapid) lebdi na magnetnem polju.
Dostopnost