mannheimska šola [mánhajm- ∼], skupina glasbenikov, večinoma s Češkega, ki je ok. 1745–78 delovala na mannheimskem dvoru in močno vplivala na instrumentalno glasbo dunajskega klasicizma. Značilno zanjo je poudarjanje melodijskega glasu namesto generalbasa, izoblikovanje druge teme v sonatah (tematični dualizem), razčlenjevanje v simetrične skupine taktov, samostojno vstopanje pihal, zvočni in dinamični (kontinuirani) kontrasti, npr. slavni crescendo mannheimske šole, značilne motivne figure, npr. »vzdih«, uvedba menueta kot tretjega sonatnega stavka. Pomembni skladatelji mannheimske šole: družina Stamic, F. Richter, F. Danzi, J. Ch. Cannabich.
Dostopnost