mačke (Felidae), družina živali roparic s krepkim in gibčnim trupom, okrogle glave; čeljusti z ostrimi zobmi sekalci in kočniki; navadno z dolgim repom in kremplji, ki jih lahko skrijejo (izjema je gepard) in jim pomagajo pri plezanju, skakanju, zalezovanju in še posebej, ko zgrabijo plen. Zanje značilne tipalne dlake na smrčku, posebej zgradba oči in dobro razvit sluh pa so razlog, da so dejavne večinoma ponoči; razen leva žive samotarsko. K 41 vrstam divjih mačk sodijo mdr. gepard, jaguar, leopard, lev, ris, ozelot, puma, serval in tiger. Domača mačka izvira iz več podvrst divjih mačk. Prve domače mačke verjetno ok. 2000 pr. n. š. v Mezopotamiji in Egiptu. V antiki je imela mačka v številnih deželah kultni pomen, krščanski narodi pa so jih deloma preganjali in tudi zažigali skupaj s čarovnicami. Sistematična reja mačk je razmeroma mlada; 1887 so angleški rejci kot merilo za ocenjevanje začeli upoštevati obliko trupa, obarvanost, znamenja in vrsto dlake. Zdaj v Evropi pasemske značilnosti predpisuje Fédération Internationale Féline d'Europe (FIFE). Mačke razvrščajo mdr. na: gole mačke (mehiške, kanadske), kratkodlake mačke (abesinska mačka, egiptovska mau, ruska modra mačka, burmanska mačka, evropska kratkodlaka mačka in orientalska kratkodlaka mačka, havanska mačka, japonska zvitorepa mačka, kartuzijanska mačka, korat, manx, rex, siamska mačka) in dolgodlake mačke (angorska mačka, balijska mačka, birmanska mačka, činčila, kmerska mačka, maine coon, perzijska mačka, somalijska mačka, turška mačka). Domače mačke se parijo večinoma spomladi in poleti; po 63–65 dneh skotijo od štiri do šest mladičev, ki so prvih devet dni še slepi. Domače mačke lovijo predvsem miši, žuželke in manjše ptice. Tako kakor vse male mačke, imajo okostenelo podjezičnico in zato lahko predejo, ne pa tudi rjovejo. Za mačke posebej nevarne bolezni so: mačja kuga, steklina in razna vnetja dihal.
Dostopnost