patent [latinsko], javnopravna listina, s katero se zavaruje izum, ki je nov, dosežen z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva in industrijsko uporabljiv; izum niso odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, računalniški programi in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost neposredno kot taki. Izum je nov, če do datuma vložitve zahteve za priznanje patenta (patentna prijava) ni bil zajet s stanjem tehnike. Izum je zajet s stanjem tehnike, če je postal dostopen javnosti z objavo, razstavitvijo, prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko uporabljajo; če se ne razlikuje od izumov, ki so bili prej prijavljeni ali so bili pred vložitvijo patentne prijave dostopni javnosti, razen od tistih izumov, za katere je bila prijava umaknjena pred objavo odločbe o priznanju patenta. Izum je bil dosežen z ustvarjalnim delom, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz znanega stanja tehnike, industrijsko uporabljiv pa je, če je predmet izuma tehnično izvedljiv in se lahko proizvede ali uporabi v gospodarski ali drugi dejavnosti. S patentom se ne more zavarovati izum, katerega objava ali uporaba je v nasprotju z zakonom ali moralo; prav tako ne izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na snov za uporabo pri takšnem postopku. Patent podeli patentni urad. Patentno pravico ima izumitelj ali njegov naslednik. Veljavnost patenta traja 20 let od datuma vložitve patentne prijave. Patenti, ki jih podeli Urad RS za varstvo industrijske lastnine, so omejeni le na območje RS.
Dostopnost