Locke [lók], John, angleški filozof, politik in pedagog, *29.8.1632 Wrington, †28.10.1704 Oates; s svojim glavnim delom O človeškem razumu (An Essay concerning Human Understanding, 1690; sl. 1924–25) utemeljil angleški empirizem. Vse človekovo spoznanje izhaja iz zunanje (»senzacije«) ali iz notranje izkušnje (»refleksije«; senzualizem); vrojenih predstav (»idej«) ni; nasprotno racionalizem. Človek je nepopisan list papirja (tabula rasa). Ukvarjal se je z analizo predstav v nas, pa tudi z zaznavanimi kvalitetami stvari, kjer je sledil Demokritu. V etiki je Locke zagovarjal družbeni evdajmonizem, v nauku o državi pa liberalistično teorijo o družbeni pogodbi. V zvezi z religijo je vero očitno podredil umu. V pedagogiki je poudarjal svoboden posameznikov razvoj (Nekaj misli o vzgoji, Some Thoughts Concerning Education, 1693). V Pismih o strpnosti (Epistola de tolerantia, 1689; Letters Concerning Toleration, 1690–92) zagovarjal religiozno strpnost. Locke je utiral pot razsvetljenstvu in je vplival zlasti na angleško ter prek nje na vso evropsko filozofijo.

Sorodna gesla: angleška filozofija | angleška književnost | Berkeley, George | Condillac, Étienne Bonnot de | delitev oblasti | Demokrit | družbena pogodba | družbena pogodba | empirizem | ideja | kategorija | kvaliteta | liberalizem | mišljenje | pedagogika | psihologija | racionalizem | razsvetljenstvo | senzualizem | sociologija | spoznavna teorija | svoboda | tabula rasa | teorija odraza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek