podzemlje,
1. mitologija: kraljestvo mrtvih, v starem Egiptu prvotno »veliki pesek« in »zahod«, celota pokopaliških krajev z. od Nila na robu puščave, od tod pokojniki »zahodnjaki«, bog mrtvih, posebej Oziris, pa »prvi med zahodnjaki«. Pozneje razumljen kot kraj na robu sveta, vsako noč ga razsvetli Re, ki potuje v sončni ladji po reki Nun, delu veletoka v podzemlje; deloma tudi topografsko ločeni kraji blaženih in tudi na muke obsojenih. – Tudi v starem Orientu je bilo podzemlje najprej označeno kot »hribovita/sovražna dežela« ali »puščava/stepa« in umeščeno na Z onkraj veletoka podzemlja (»vode mrtvih«); mrtve prepelje v podzemlje brodnik (pekel). V grški mitologiji dežela mrtvih, vlada ji Had, skoznjo tečejo reke Aheront, Kokit, Leta, Piriflegeton in Stiks, varuje jo Kerber. Sodniki v podzemlju so Minos, Radamant in Ajak; ti odločajo, ali gre duša v Elizij ali ostane v Tartaru.

Sorodna gesla: Ajak | Elizij | Ereb | Had | Hanan Pača | Jama | kraljestvo mrtvih | Miktlan | Minos | Mitnal | Oziris | pekel | Radamant | Re | Stiks | šeol | Tartar
2. sociologija: 1) skupna označitev za poklicne kriminalce in asocialne osebe, ki pogosto delujejo v strogo organiziranih skupinah. Mnogokrat v velemestih, pogosto tudi na območju celotne države razvejene mreže in organizacije (mafija). Pogosto se vrinejo celo v policijo, državno oblast in upravo, sindikate in gospodarstvo. Včasih pridobijo precejšnjo gospodarsko in politično moč, nato pa jo izrabljajo za svoje zločinske cilje. Pogosto obstajajo tesne povezave z gospodarskim kriminalom. 2) underground.

Sorodna gesla: gangster | hudodelska družba | kriminal | mafija | underground


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek