Sibelius [sibélius], Jan, finski skladatelj, *8.12.1865 Hämeenlinna, †20.9.1957 Järvenpää; sprva pisal simfonične pesnitve v smislu velike oblike programske glasbe s temami iz ljudske glasbe ter zgodovine in pravljičnega sveta svoje domovine. Sibelius je kmalu postal vodilni predstavnik samostojne, nacionalne finske glasbe (1897 mu je bila dodeljena dosmrtna državna dotacija); skladateljsko delo sklenil 1925 z enostavčno sedmo simfonijo in simfonično pesnitvijo Tapiola. Med pozno romantiko in novo glasbo našel pot k svojemu lastnemu slogu, ki ga odlikujejo melodični patos, hladna harmonija ter temno razkošje orkestralne zvočne palete.
Dela: simfonične pesnitve, mdr. En saga (1892), Štiri legende (med njimi Labod iz Tuonela, 1893), Finlandia (1899), Nočna ježa in sončni vzhod (1909), Tapiola (1925); orkestrske suite, med njimi Karelia (1893), opera v enem dejanju Devica v stolpu (1896), violinski koncert, dva godalna kvarteta, zborovske skladbe, samospevi in klavirske skladbe, scenska glasba k dramam: Smrt A. Järnefelta (v njej Valse triste), Peleas in MelisandaM. Maeterlincka, SlehernikH. von Hofmannsthala, Snežna belinaA. Strindberga; sedem simfonij.
Dostopnost