kabala ([kábala], hebrejsko, ‘izročilo’), označitev za judovsko mistiko, razširjeno predvsem v Španiji in j. Franciji, nastala ok. 1200. Najpomembnejši učitelj kabale je bil Izak Slepi, najpomembnejša knjiga pa je Sohar, komentar Pentatevha, nastal ob koncu 13. st. Kabala se je širila tudi po nemških deželah in od 16. st. naprej v Palestini. Z upoštevanjem platonskih in gnostičnih (gnoza) prvin si je kabala prizadevala za poglobitev v zadnje skrivnosti.
Dostopnost