slojevitost, razlikovanje in razporeditev pripadnikov družbe po značilnostih, kot so poklic, dohodek, izobrazba, vedenje v prostem času itd.; iz vrednotenja teh značilnosti izhaja njihov socialni ugled, na tej podlagi se določa njihov družbeni položaj. Ljudje, ki se imajo med seboj za enakovredne, druge pa uvrščajo višje ali nižje, oblikujejo sloj. – Družbenoekonomsko naravnan pojem slojevitosti je nastal z odvrnitvijo od pojma razred in naj bi bil primeren za spremenjeno socialno sestavo današnje industrijske družbe (večja mobilnost, močnejša diferenciacija). Teorija slojevitosti je izhajala iz tega, da položaji v družbi niso razdeljeni npr. po rodu, temveč po uspehu. Novejša prizadevanja se usmerjajo v povezovanje vertikalne (razred) in horizontalne (sloj) analize družbe.