Nepomuk (Janez iz Pomuka), generalni vikar v Pragi, svetnik, *ok. 1350 Pomuk (pozneje Nepomuk), †20.3.1393 Praga; upodobljen kot duhovnik v koretlju, gledajoč križ. Češki kralj Vaclav ga je dal mučiti in utopiti v Vltavi. Politično motiviran umor je poznejša legenda razlagala kot maščevanje, ker ni hotel kršiti spovedne molčečnosti (spoved kraljice). Zaradi načina, kako je umrl, je postal svetnik mostov in vodnjakov, zaradi motiva spovedi pa varuh jezuitov (1732), ki so jih obtožili izdaje in zlorabe spovedne molčečnosti. Ko so 1719 odprli njegov grob, so ugotovili, da jezik ni razpadel, zato so ga zelo častili; raziskave (1973) pa so pokazale, da gre verjetno za posušeno možgansko tkivo. Upodobitev svetnika z jezikom v roki naj bi spominjala na molčečnost spovednika. Za svetnika so ga razglasili 1729.

Sorodna gesla: jezuiti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek