Termania - Veliki splošni leksikon

Grčija (starogrško Hellas, novogrško Ellas, uradno ime Elliniki Dhimokratia, Helenska republika), država v jv. Evropi, ob Sredozemlju, zavzema j. del Balkanskega polotoku s samostojnim grškim polotokom (Epir, Tesalija, srednja Grčija, Peloponez), Egejsko Makedonijo in Trakijo z. od reke Marice, Jonske otoke na Z, otok Kreta na J ter številne otoke in skupine otokov v Egejskem morju (Grški arhipelag) vse do obale Male Azije (izjeme so otok Gökçeada in nekaj manjših otokov, ki so pod turško suverenostjo).

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura, poletni čas
površina	131.957 km2, S–J 750 km, V–Z 900 km
prebivalstvo	10,6 mln., 80 preb./km2, letna rast 0,19 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto	Atene, 745.000 preb., v središču 70 m nad morjem, ob zalivu, ki je del širšega Saronskega zaliva, na zahodni strani polotoka Atika
upravna razdelitev	10 regij s 53 okrožji (nomoi); meniška republika Atos ima od 1913 avtonomijo
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945, ustanovna članica), Svet Evrope, EU, ZEU, OECD, OVSE, NATO
uradni jezik	grški
denarna enota	evro (oznaka EUR)

Naravne razmere
Na pokrajino Grčije zelo vpliva obmorska lega. V Jonskem in še posebej v Egejskem morju je pod grško suverenostjo več kot 3000 otokov (med njimi ok. 210 naseljenih), skupaj pa zavzemajo skoraj petino površine države. Največji in najjužnejši grški otok Kreta (8336 km2) razmejuje Egejsko morje od Sredozemskega morja na jugu. Povečini kamnita obala kopnega je predvsem na J in V razčlenjena s številnimi zalivi, ki se zajedajo globoko v notranjost. Na osrednjem polotoku Halkidika so trije podolgovati polotoki v obliki prstov. Skupaj z otoki je grška obala dolga več kot 15.000 km, samo na kopnem pa ok. 4100 km. Od morja najbolj oddaljena točka v državi je le 140 km v notranjosti. Za pokrajino v notranjosti dežele so značilne strme, povečini brezgozdne in zakrasele gorske verige. Na Z grškega polotoka je mlajše nagubano apneniško in flišno gorovje, ki leži vzporedno z obalo (osrednja skupina je Pindos z najvišjim vrhom Smólikas, visokim 2637 m) in se j. od tektonskega jarka s Patraškim ter Korintskim zalivom razvejano nadaljuje na Peloponezu in Kreti, pa tudi prek Atike in otoka Evboje (3908 km2) pred atiško obalo proti JV in J, tako da tik pred obalo Male Azije sestavlja otočji Kikladi in Južni Sporadi. Vzhod dežele je iz starih kristalinskih grudastih gorovij; sloviti tektonski premiki so precej preoblikovali površje in nastale so številne zaprte in rodovitne, večje in manjše kotline. Na živahno tektonsko dejavnost opozarjajo občasni potresi. Najvišja gora v državi je 2917 m visok Olimp na meji med Tesalijo in Egejsko Makedonijo. Globoko vrezane, vendar neplovne reke so v spodnjih tokovih nasule mokrotne ravnice. Grčija ima sredozemsko podnebje, vendar je v razl. delih, odvisno od nadmorske višine, smeri vetrov, bližine morja in zaprtosti reliefa, različno izrazito. Na S in SV so opazni vplivi celinskega podnebja. Poletja so vroča in sušna (povprečne julijske temperature 26–28 °C; najvišje dosegajo 45 °C), pogosti so severni in severovzhodni, t. i. etezijski vetrovi. Zime so povečini mile (povprečna januarska temperatura 6–12 °C) in deževne, količina padavin pa se zmanjšuje v smeri Z–V. Na z. obali pade na leto 1200–1400 mm/m2, na S Pindosa celo 1800 mm/m2, na V Tesalije pa le 400–600 mm/m2 in v Atenah komaj 400 mm/m2. Rastlinstvo sestavljajo zimzeleno rastje (makija), alepski bor in grmičevje, nad drevesno mejo pa so le še borni visokogorski travniki. Gozdov v pravem pomenu besede pravzaprav ni več, saj so jih povečini posekali že v antiki, preostanke pa zdaj ogrožajo gozdni požari, erozija prsti in gozdni škodljivci. V državi sta dva narodna parka.

Prebivalstvo
Po veliki izmenjavi prebivalcev s Turčijo (1922–25) živijo v državi povečini Grki (98,5 %), drugo so narodne manjšine (Albanci, Makedonci, Bolgari, Turki, Aromuni oz. Vlahi). Po velikih izseljenskih tokovih (1900–25 v ZDA, od 60. let 20. st. v Nemčijo) je v zadnjem času opaziti povečano število povratnikov. Najgosteje so poseljene priobalne ravnice in kotline. Vse večja urbanizacija (približno dve tretjini ljudi živi v mestih z več kot 10.000 preb.) je povzročila izseljevanje, posebej z oddaljenih goratih območij v kopenskem delu države in tudi z otokov v Egejskem in Jonskem morju. Največja zgostitev prebivalcev je v mestni aglomeraciji Atene-Pirej, druga pomembna mestna središča pa so Solun, Patras, Lárisa, Vólos in Iraklion (Kreta). Velika večina prebivalcev je pripadnikov grške pravoslavne Cerkve; nekaj je tudi protestantov, katolikov, muslimanov in judov. Izobraževalni sistem je tristopenjski: osnovne šole (šestletne), gimnazije (triletne) in poklicni liceji ter visoke šole. Za prebivalce nekaterih odmaknjenih goratih območij je še vedno težko dostopno celo osnovnošolsko izobraževanje. Najstarejša med sedmimi univerzami v državi je univerza v Atenah (od 1836); v glavnem mestu so tudi tehnične visoke šole in več drugih visokošolskih ustanov.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1975 (dopolnitve 1985 in 1986) je Grčija demokratična in parlamentarna predsedniška republika. Predsednika države vsakih pet let izvoli parlament, po zadnjih ustavnih spremembah pa ima povečini le še reprezentativno vlogo. Izvršilna oblast je v rokah vlade, ki jo imenuje predsednik in je za svoje delo odgovorna parlamentu. Zakonodajni organ je enodomni parlament z največ 300 poslanci, izvoljenimi za štiri leta na splošnih volitvah. Grški civilni zakonik velja od 1946; dopolnjujejo ga posebni zakoni. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Med državami članicami Evropske unije je Grčija poleg Portugalske najmanj razvita. Njeno gospodarstvo je še precej odvisno od kmetijstva, v tej dejavnosti pa je še vedno zaposlenega skoraj 30 % za delo sposobnega prebivalstva. Za poljedelstvo je izrabljena več kot petina površine države, od tega sta več kot dve petini poraščeni le z borimi travniki. Vse več obdelovalnih površin umetno namakajo. Najpomembnejša poljedelska območja so v rodovitnih kotlinah (»žitnica« Tesalija). Kmetijski obrati so povečini majhni, zemljišča so pogosto razdrobljena. Kmetijska pridelava je še vedno namenjena predvsem lastni oskrbi. Najpomembnejše kulture so pšenica, koruza, ječmen, riž, bombaž, tobak, sladkorna pesa, agrumi, drugo sadje in zelenjava. Pomembna sta tudi gojenje oljk (olivno olje) ter vinogradništvo. Za hribovita in gorata območja je povečini značilno ekstenzivno pašništvo (predvsem reja drobnice, na S tudi goveda). Edini omembe vreden gozdarski pridelek je smola alepskega bora (dodatek v vinu, imenovanem retsina). Ulov rib (predvsem sardele in tuni) večidel porabijo za domače potrebe, ribolov v sladkih vodah pa se v zadnjem času zaradi vse večje onesnaženosti voda zmanjšuje. Pomembna naravna bogastva so boksit, rjavi premog, železova, svinčeva in cinkova ruda ter plovec. V Egejskem morju so odkrili nahajališča nafte. V industriji je večina podjetij majhnih, v zadnjem času pa se je povečalo število sodobneje opremljenih podjetij. Poleg tekstilne industrije (zaradi uporabe domačega bombaža se čedalje bolj uveljavlja) so pomembne še živilska, tobačna, kovinskopredelovalna, strojna, kemijska, lesnopredelovalna industrija, industrija gradbenega materiala in ladjedelništvo. Osrednje industrijsko območje je v aglomeraciji Atene-Pirej. V zadnjem času Grčija izvaža tudi vse več industrijskih izdelkov. Sicer pa izvaža največ kmetijskih pridelkov (tobak, posušeno in sveže sadje, bombaž, vino, olivno olje) ter izdelkov iz tekstila in usnja, naftnih derivatov, rud, kovin in cementa. Grčija uvaža predvsem nafto, avtomobile in stroje, pa tudi hrano. Najpomembnejše trgovinske partnerice so države Evropske unije. Cestno omrežje je glede na zelo razčlenjeno izoblikovanost površja razmeroma dobro, čeprav so nekatera območja za motoriziran promet še vedno nedostopna. Pomen železnice se je zaradi krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije zmanjšal (najpomembnejša zveza s svetom je prek Soluna proti Beogradu). Grško pomorsko trgovsko ladjevje je med največjimi na svetu; številne grške ladje plujejo tudi pod tujimi zastavami. Najpomembnejša pristanišča so v Pireju, Patrasu in Solunu. Številni otoki so povezani z ladijskimi in letalskimi zvezami. Najpomembnejše trajektne zveze so z Italijo (Brindisi). Najpomembnejše mednarodno letališče je pri Atenah. Pomembna gospodarska dejavnost je turizem. Prijetno podnebje in številni antični spomeniki vsako leto privabijo več milijonov tujih turistov.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	123,1 mlr. USD, 11.660 USD na prebivalca
delež po panogah (1998)	kmetijstvo 8 %, industrija 27 %, storitvene dejavnosti 65 %
uvoz (2001)	30,3 mlr. USD
izvoz (2001)	12,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	57 mlr. USD

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek