razsoljevanje morske vode, postopek pridobivanja sladke vode za pitje ali namakanje iz morske vode. Metode: 1. destilacija morske vode: večstopenjska destilacija, vakuumska destilacija ali utekočinjenje odparele vode – toploto vodne pare izkoriščajo za predgrevanje morske vode; 2. izhlapevanje, ki je počasno in zaradi majhne učinkovitosti nima posebnega pomena; 3. zmrzovanje morske vode pri tlaku pribl. 3 mbar; izločajo se vodni kristali brez soli, ki jih odstranijo iz raztopine. V nasprotju z destilacijo je poraba energije zelo majhna. Za zamrznitev 1 l morske vode je potrebno pribl. 330 J, za uparjanje pa 2250 J. Težave povzroča ločevanje kristalov ledu iz raztopine; 4. hidratacija: v vodo uvajajo plinaste ogljikovodike, na njihove molekule pa se vežejo molekule vode. Tako nastanejo hidrati, ki se izločajo pri temperaturi tik nad lediščem morske vode. Vez, ki je posledica dipolnega značaja vode, je zelo šibka, zato hidrate pri nekoliko višji temperaturi brez težav razcepijo v sladko vodo in ogljikovodike; 5. reverzna osmoza, ki z razvojem bolj selektivnih membran postaja vse pomembnejša; 6. elektrodializa uporablja selektivne, za ione prepustne membrane, skozi katere z električnim tokom iz morske vode odstranjujejo ione; 7. ionski izmenjevalci: postopek je drag in ga zato uporabljajo samo za manjšo količino morske vode ter za dodatno obdelavo vode, ki so jo že razsolili z drugimi postopki. Najpogostejši je postopek večstopenjske destilacije. Morska voda se v toplotnih izmenjevalnikih predgreje, nato pa jo grelci ogrejejo prek temperature vrelišča. Para vstopi v prvi destilacijski stolp, v katerem se uparjena čista (sladka) voda dvigne, ohladi in utekočini ob toplotnem izmenjevalniku ter odteče v zbiralno cev. Slani del raztopine teče v naslednjo stopnjo, kjer del sladke vode ponovno odpari, v preostali tekoči lužini pa se povečuje koncentracija soli. Postopek ponovijo v več stopnjah, odvisno od koncentracije soli v morski vodi.
Dostopnost