Verdun [verdén/verdún], mesto v Franciji, ob reki Meuse (Maas), 20.000 preb.; sedež katoliške škofije, stolnica (11.–13. st.), utrdba; muzeji; tekstilna in živilska industrija.

Zgodovina: v keltsko-rimskem obdobju Verdunum [‘močna trdnjava’]; v 4. st. sedež škofije; z Lotaringijo 880, dokončno pa 925, pripadla vzhodnofrankovski državi. 1552 je francoski kralj Henrik II. pridobil cesarski vikariat nad Verdunom, 1648 pa je mesto z vestfalskim mirom pod francosko oblastjo. Konec 17. st. je S. de Vauban postavil utrdbe, ki so jih še razširili po 1871; v »verdunski bitki« (21.2.–9.9.1916) so tako uspešno kljubovali nemški vojski. – Po verdunski pogodbi 843 je bila frankovsko država razdeljena med sinove Ludvika I. Pobožnega na zahodno-, vzhodno- in srednjefrankovsko (pozneje imenovano Lotaringijo) državo.

Sorodna gesla: Alzacija | Douaumont | Flandrija | francoska zgodovina | frankovska država | Henrik II. | Ludvik I. Pobožni | Maas | Meuse | nemška zgodovina | svetovna vojna | Vauban, Sébastien de


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek