Šparta (Spárti [spárti]), mesto v Grčiji, glavno mesto pokrajine Lakonija v dolini reke Evrotas, 12.000 preb.; sedež episkopije; industrija svile.
Zgodovina: ok. 1000 pr. n. š. so Dorci oplenili dolino reke Evrotas, vladarski sloj (Špartanci) si je prisvojil plodno zemljo, druge prebivalce pa so kot periojke preselili v obrobne dele. Preddorski prebivalci so postali nekakšni državni sužnji (heloti); obdelovali so zemljo Špartancev. Pet vasi se je (skupaj z Amiklami) ok. 800 pr. n. š. združilo v zvezo Lakedajmoncev. Državo, katere ustavo naj bi ok. 700 sestavil modrec Likurg, sta vodila kralja; skrbela sta za državne obrede, zunanjo politiko in vodenje vojske; bila sta pod nadzorom eforov, v 5. st. sta le še vodila vojsko, vladali pa so efori. Poskus, da bi efore v 3. st. (Kleomen III.) odpravili, se je končal s propadom Šparte. Ljudsko skupščino (apella) – sestavljali so jo le Špartanci – so poleg kraljev od 5. st. naprej vodili tudi efori. Imela je samo pravico do sprejemanja ali zavračanja zakonov, vojnih napovedi, zvez, sklenitev miru; določala je, kateri kralj bo vodil vojsko v vojni, in izbirala efore ter geronte. Ti so skupaj s kraljema sestavljali 30-članski najvišji svet (gerousia). V špartanski družbi so se verjetno ohranile prvine iz zgodnjega obdobja preseljevanja in zasedbe dežele. Moč in strogost sta bili posledica usmeritve v ohranitev vojaške moči med vojnami 8.–6. st. To je po gospodarski in kulturni plati Šparto ločilo od preostale Grčije. V prvi in drugi mesenski vojni je Šparta oplenila Mesenijo, ok. 550 vojaško podredila Arkadijo in polotok združila v peloponeško zvezo (vse peloponeške države, razen Argosa in Ahaje). V perzijskih vojnah je Šparta sprva prevzela vodstvo grških držav (Leonidas, Pavzanija), ker pa je čezmorske odprave večinoma odklanjala, je po zmagah pri Platajah in Mikali vodenje pomorske vojne proti Perzijcem prepustila Atenam in omogočila nastanek atiške pomorske zveze. V peloponeški vojni sta se Šparta in Atene bojevali za prevlado v Grčiji; zaradi vstopa Perzijcev v vojno je Šparta 404 zmagala in se s sklenitvijo miru s Perzijo 386 (kraljevski mir) še okrepila, vendar se je morala 371 vdati Tebam (Epaminondas); pozneje v širšem pomenu politično ni bila več pomembna. S porazom Kleomena III. v bitki pri Selaziji (222) je bilo špartanske kraljevine konec; Šparta je izgubila samostojnost v ahajski zvezi; 146 pr. n. š. so si jo podvrgli Rimljani. – Antično mesto Šparta (ok. 4,5 km v. od zdajšnjega; ustanovljeno 1834) je bilo do konca 4. st. pr. n. š. vasi podobno, odprto, neutrjeno naselje in šele v 3./2. st. obdano z obzidjem; edini pomembni arheološki mesti sta gledališče (3. st. pr. n. š., rimska predelava) in tempelj boginje plodnosti Artemide Ortije. V frankovsko-poznobizantinski dobi je Šparto kot naselbina nasledila Mistra.
Dostopnost