Brecht [bréht], Bert(olt), nemški pesnik, pisatelj, dramatik, gledališki kritik, *10.2.1898 Augsburg, †14.8.1956 Vzhodni Berlin; 1933 emigriral, mdr. živel na Danskem in v ZDA, po 1948 v Vzhodnem Berlinu; skupaj z ženo H. Weigel ustanovil Berliner Ensemble. Začel z individualistično-ekspresionističnimi dramami (Bobni v noči, Trommeln in der Nacht, 1923; sl. 1971; posebno uspešna Beraška opera, Dreigroschenoper, 1929; sl. 1937, glasbo napisal K. Weill); pozneje prešel k socialističnim poučnim igram, delno s snovjo iz svetovne književnosti (Sveta Ivana Klavniška, Die heilige Johanna der Schlachthöfe, 1932, Mati Korajža in njeni otroci, Mutter Courage und ihre Kinder, 1945; sl. 1962, Dobri človek iz Sečuana, Der gute Mensch von Sezuan, 1953; sl. 1965, Galileo Galilei, Das Leben Galilei, 1955, sl. 1993, Kavkaški krog s kredo, Der kaukasische Kreidekreis, 1949, sl. 1957, Gospod Puntila in njegov hlapec Matti, Herr Puntila und sein Knecht Matti, 1950, sl. 1964). Razvil je program epskega gledališča, ki s »potujitvenim efektom« gledalca navaja k razmišljanju. Lirika (Hišna postila, Hauspostille, 1927, Svendborške pesmi, Svendborger Gedichte, 1939; v slovenščini izbor Pesmi, 1991); kratka proza in radijske igre; 1936–39 skupaj z W. Bredlom in L. Feuchtwangerjem izdajal moskovski izgnanski časopis Das Wort.
Druga dela: Spisi o literaturi in umetnosti (Schriften zur Literatur und Kunst, 1966; sl. 1987, izbor), Spisi o politiki in družbi (Schriften zur Politik und Gesellschaft, 1968; sl. 1987, izbor), Filmska besedila (Texte für Filme, 1969), Delovni dnevnik 1938–55 (Arbeitsjournal 1938–55, 1973).