Termania - Veliki splošni leksikon

sesalci (Mammalia), najviše razviti razred vretenčarjev; imajo žive mladiče (izjema stokovci); samice imajo mlečne žleze, ki se pri najnižjih oblikah (stokovci) izlivajo na žleznem polju, pri vrečarjih v žleznem žepu, pri vseh drugih pa v posebnih kožnih vršičkih (seskih); sesalci imajo večplastno kožo, bogato z žlezami, pokrito praviloma z dlako, redkeje z roženimi luskami (luskavci) ali golo; dihajo s pljuči; srce sestoji iz dveh preddvorov in dveh prekatov, leva stran arterialna; trebušna in prsna votlina ločeni s prepono; navadno sedem vratnih vretenc; večinoma dve generaciji zob (mlečno in stalno zobovje); zobje zelo diferencirani (zobovje); zelo razvit prednji del možganov (veliki možgani), možganska skorja pri višjih oblikah nabrazdana; zunanje uho večinoma razvito; dva para končin (štirinožci), ki so lahko preoblikovane v plavuti (tjulnji) ali oprijemalne organe (opice); imajo sečni mehur, samci kopulacijski organ; nožnica pri primitivnih oblikah še ni diferencirana: Monotremata (stokovci), ali dvojna: Didelphia (vrečarji); pri višjih oblikah izoblikovana neparno: Monodelphia (placentalni sesalci); kri stalno topla in rdeča; telesna temperatura se zniža samo pri vrstah, ki imajo zimsko spanje. – Zdaj ok. 6000 vrst (izumrlih 10.000), ki zaradi velike prilagodljivosti naseljujejo vsa življenjska območja (večinoma na kopnem); številni sesalci živijo družabno, veliko vrst je nočnih živali; veliki sesalci imajo pogosto le malo, majhni sesalci večinoma veliko mladičev (skrb za zarod, brejost). – Prvi preprosti sesalci so nastali pred ok. 180 mln. let (trias) iz sesalcem podobnih plazilcev in so bili verjetno mišje do podganje velikosti; vrečarji in žužkojedi so se razvili v juri; razvoj sesalcev v najrazličnejše smeri se je začel pred 60 mln. let (terciar) po izumrtju zavrov. Razred sesalcev sodi v deblo strunarjev in daleč največje poddeblo teh skupin, k vretenčarjem. Deli se na 20 redov, več kot 130 družin in ok. 1000 rodov z ok. 4500 vrstami. Starejša razdelitev je takšna:

razred Mammalia

podrazred stokovci (Prototheria); ležejo jajca

red stokovci (Monotremata)

podrazred vrečarji (Metatheria); imajo trebušno vrečo

red vrečarji (Marsupialia)

podrazred višji ali placentalni

sesalci (Eutheria ali Placentalia); imajo posteljico

red žužkojedi (Insectivora)

red rilčasti skakači (Macroscelidea)

red netopirji (Chiroptera)

red mrenarji (Dermoptera)

red tupaje (Scandentia)

red prvaki (Primates)

red sočlenkarji (Xenarthra)

red luskavci (Pholidota)

red glodalci (Rodentia)

red zveri (Carnivora)

red zajci (Lagomorpha)

red kiti (Cetacea)

red cevozobci (Tubulidentata)

red trobčarji (Proboscidea)

red morske krave (Sirenia)

red pečinarji (Hyracoidea)

red lihoprsti kopitarji (Perissodactyla)

red sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)

Druga razdelitev sesalcev (avtor M. C. McKenna, 1975) razlikuje samo dva podrazreda:

podrazred »prasesalci« (Prototheria)

red stokovci (Monotremata)

podrazred »pravi« sesalci (Theria)

vsi preostali redovi

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek