• Išči po:
Danska (uradno ime Kongeriget Danmark, Kraljevina Danska), razmeroma majhna država v j. delu Skandinavije, na prehodu v srednjo Evropo; Danski pripadajo tudi Ferski otoki in Grenlandija.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 43.077 km2, S–J 350 km
prebivalstvo 5,4 mln., 125 preb./km2, letna rast 0,3 %, življenjska doba 77 let
glavno mesto København, 501.000 preb., 5–20 m nad morjem, na otokih Zelandija in Amager, na V države
upravna razdelitev 12 okrožij in mestni okrožji København in Frederiksberg
članstvo v organizacijah OZN (od 1945, ustanovna članica), Svet Evrope, EU, OECD, Nordijski svet, NATO, OVSE
uradni jezik danski; na Ferskih otokih tudi ferski, na Grenlandiji tudi grenlandski
denarna enota krona (oznaka DKK)


Naravne razmere
Dansko sestavljajo polotok Jutlandija (skupaj s s. Jutlandijo 29.800 km2) in 406 otokov (skupaj 13.300 km2); naseljenih je ok. 100. Največji so Zelandija, Fyn, Lolland ter oddaljeni otok na V Bornholm. Na kopnem meji samo z Nemčijo, povsod drugod jo obkrožajo morja (7300 km obale): na Z Severno morje, na S preliv Skagerrak, na V preliv Kattegat in Baltsko morje. Nobena točka na Danskem ni oddaljena od morja več kot 52 km. Zahodna obala Jutlandije je slabo razčlenjena (peščine, pristanišča in plaže), v. obalo pa razjedajo številni zalivi in fjordi; v j. delu obale Severnega morja so plitvine z močvirji. Otok Bornholm je geološko nadaljevanje Švedske; vse preostalo dansko kopno sestavljajo mladi, večidel ledenodobni nanosi z rodovitnimi prstmi; izjema so peščene resave. Blago valovito površje se v osrednjem delu Jutlandije, na nekdanjih čelnih morenah, vzpne 173 m nad morjem – najvišja točka Danske. Bližina morij in neznatne reliefne razlike so vzrok za dokaj izenačeno oceansko podnebje z zmerno toplimi poletji (povprečna mesečna temperatura 16–18 °C) ter razmeroma toplimi zimami z malo snega (povprečna temperatura 0 °C). Povečini pihajo dokaj stalni z. vetrovi. Na Z pade povprečno 800 mm padavin, na V pa povprečno 400 mm. Prvotno rastje je zaradi kmetovanja večinoma izkoreninjeno. Gozdovi prekrivajo ok. 10 % površja, deloma so nastali z vnovičnim pogozdovanjem (posebej z iglavci); v v. delu Jutlandije rastejo listnati gozdovi (bukev, hrast in brest). Značilne so še resave, travinje na peščinah, šotišča in obrežne sipine. Več manjših območij (komaj 4 % površja) je naravno zavarovanih.

Prebivalstvo
Prebivalci so skoraj izključno Danci. V Severnem Schleswigu je dokaj številna avtohtona nemška manjšina (več kot 10.000 pripadnikov) s svojimi šolami in knjižnicami. Najgosteje naseljen je v. del Zelandije; samo na območju Københavna živi več kot četrina celotnega prebivalstva Danske. Gosto sta poseljena tudi Fyn in v. Jutlandija. Stopnja urbanizacije je visoka (mestnega prebivalstva je 85 %). Vsa stara mesta so ob obrežjih, saj je morje že dolgo pomemben vir hrane in okno v svet (trgovina). Ok. 90 % prebivalcev je evangeličansko-luteranske veroizpovedi, poleg tega še več drugih protestantskih verskih skupnosti, katolikov in judov. Danska sodi med dežele z najvišjo življenjsko ravnijo; njeni državljani imajo številne socialne ugodnosti, pa tudi učinkovit izobraževalni sistem. Skoraj 90 % šoloobveznih otrok obiskuje javne šole, preostali del pa zasebne. Precejšen je tudi pomen ljudskih šol z državno podporo. Prav iz Danske izvirajo t. i. ljudske univerze (župnik N. F. S. Grundtvig). V državi je pet univerz (univerza v Københavnu ustanovljena 1479) ter številne druge visoke in višje šole.

Državna ureditev
Danska je ustavna monarhija. Ustava iz 1849 je bila 1915 preoblikovana v duhu parlamentarne demokracije. Spremembe ustave 1953 so omogočile žensko kronsko nasledstvo in uvedbo enodomnega parlamenta (folketing). Voditelj države je kralj. Imenuje predsednika vlade in predsedujočega državnega sveta, sicer pa je njegov pomen predvsem reprezentativen. Vlada je odgovorna parlamentu. V njem je 175 poslancev; izvoljeni so za štiri leta, med njimi sta po dva predstavnika Ferskih otokov in Grenlandije. Za Dansko je značilna precejšnja strankarska barvitost, to pa otežuje oblikovanje vlade; vse vlade po 1945 so delovale kot manjšinske. Sodstvo je oblikovano v treh ravneh; najvišja sodna oblast je vrhovno sodišče v glavnem mestu. Varuha človekovih pravic (ombudsmana) imenuje parlament; parlament sicer nadzoruje delovanje uprave, uresničevanje človekovih pravic in varuje državljane pred zlorabami organov oblasti. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Po drugi svetovni vojni se je prej kmetijska država razvila v sodobno industrijsko državo, razvite so tudi storitvene dejavnosti. Na začetku 90. let se je skoraj tri četrtine vseh zaposlenih ukvarjalo s to dejavnostjo. Narodni dohodek na prebivalca je med najvišjimi na svetu. Kmetijstvo je še vedno najpomembnejša gospodarska veja. Zadovoljuje večino danskih potreb po hrani, poleg tega pa Danska hrano tudi izvaža. V 19. st. se je na podlagi proste trgovine razvilo zlasti kmečko gospodarstvo. Za to obdobje je značilna tudi preusmeritev iz poljedelstva v intenzivno živinorejo, zlasti prašičerejo in mlekarstvo. Dve tretjini končnih kmetijskih pridelkov je živalskega izvora. Danska je med največjimi izvozniki svinjskega mesa, masla in sirov na svetu. Za kmetijstvo je namenjeno kar dve tretjini ozemlja; ok. 90 % je obdelovalnih zemljišč. Najpomembnejši poljedelski pridelki so ječmen (za krmo živine), sladkorna pesa, krompir, pšenica, stročnice in oljnice. Najpomembnejša ribolovna območja so v Severnem morju in s. Atlantiku. V izvozu rib ima država velike presežke. Gozdovi pokrivajo 12 % površine. Razen ladjedelništva na Danskem ni težke industrije, razen redkih izjem pa tudi ni tehnološko intenzivnih panog. Najpomembnejše industrijske veje so elektroindustrija, strojna, tekstilna (oblačilna), lesnopredelovalna (pohištvo), papirna in živilska industrija. Danska je vodilna v razvoju naprav za izrabo energije vetra. Tako po infrastrukturi kot ponudbi delovne sile je industrijsko zgoščena na območju mesta København. Čeprav ima Danska velike izvozne presežke kmetijskih pridelkov, tri četrtine izvoza predstavljajo industrijski izdelki. Največ izvaža v Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, uvaža pa iz Nemčije, Velike Britanije in Nizozemske. Cestno in železniško omrežje je sodobno in zmogljivo; številni mostovi in trajektne povezave omogočajo dostop do vseh naseljenih območij. Trajektna zveza med otokoma Fehmarn in Lolland je del t. i. »najkrajše zračne črte« med Nemčijo in Skandinavijo. Pomemben vir zaslužka je tudi pomorstvo. Najpomembnejše pristanišče je København. Tam je tudi osrednje mednarodno letališče (Kastrup). Turizem; večina gostov je iz sosednjih držav; najbolj obiskani so glavno mesto ter nekateri kraji ob obali in na Bornholmu. V politiki varstva okolja (skupaj z zakonodajo) je Danska med najnaprednejšimi državami. Poudarja preprečevanje, ne pa odpravljanje posledic.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 162,2 mlr. USD, 30.260 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 3 %, industrija 22 %, storitvene dejavnosti 75 %
uvoz (2001) 44,1 mlr. USD
izvoz (2001) 52,4 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000) 21,7 mlr. USD


Zgodovina
To območje so že zgodaj poselili Germani; v 9. in 10. st. se je iz več rodbin izoblikovalo kraljestvo (Gorm Stari, †940); konec 10. st. pokristjanjevanje, od konca 8. do 11. st. roparski bojni pohodi vikingov (Normani) po deželah ob Severnem morju. Poskusi zavzetja Holsteina, Mecklenburga, Pomorjanske pod Valdemarjem II. Zmagovalcem (1202–41) je ustavil poraz pri Bornhövedu (1227). Valdemar IV. Atterdag (1340–75) je Dansko priključil zvezi Hanza (po mirovnem sporazumu v Stralsundu 1370 je Hanza nadzorovala celotno območje Baltika); njegova hči Margareta je združila Švedsko, Norveško in Dansko v Kalmarsko unijo (1397); kljub prekinitvam je trajala do 1523. Danska moč se je povečevala pod Oldenburžani. S Kristijanom I. (1448–81) so zasedli danski prestol; 1460 je Kristijan I. postal tudi vojvoda Schleswiga in grof Holsteina. 1523 pod švedsko krono (pod Gustavom I.); 1536 začetek reformacije; zaradi ponesrečene udeležbe Kristijana IV. (1588–1648) v tridesetletni vojni je Dansko na S zasedla Švedska. 1660 odprava volilne kraljevine, od 1665 je Danska dedna monarhija. 1773 je Danska v zamenjavo za Oldenburg pridobila Holstein. V 18. st. pod J. F. Struenseejem in grofom J. H. von Bernstorffom notranje reforme v duhu razsvetljenstva (kmečka odveza). V Napoleonovih vojnah je bilo uničeno dansko ladjevje; 1814 je danski otok Helgoland osvojila Velika Britanija, Norveško pa je zasedla Švedska. Na dunajskem kongresu 1815 je Danska dobila majhno nemško vojvodstvo Lauenburg kot zamenjavo za izgubljeno Norveško. Še istega leta sta se Lauenburg in Holstein kot federalni enoti pridružila Nemški zvezi. Danske težnje po osvojitvi Schleswiga so izzvale nemško-dansko vojno (1848). S prekinitvami je trajala do 1864 (Schleswig-Holstein). Mirovni sporazum v Versaillesu je zahteval plebiscit in tako je Severni Schleswig 1920 pripadel Danski, čeprav je bila Danska med prvo svetovno vojno nevtralna. 1940–45 je Dansko okupirala Nemčija. Čeprav je bila Islandija že od 1918 samostojna in z Dansko le v ohlapni personalni uniji, se je 1944 dokončno osamosvojila. 1948 so dobili avtonomijo Ferski otoki. 1949 je Danska postala članica Sveta Evrope in zveze NATO. 1953 je Grenlandija kot nekdanja kolonija postala sestavni del Danske. 1961 se je Danska pridružila EFTI. Po smrti kralja Friderika IX. je 1972 postala kraljica njegova hči Margareta II. 1973 je bil na referendumu potrjen vstop v EGS. 1979 je Grenlandija dobila avtonomijo. Od 1982 je vodil vlado konservativni ministrski predsednik P. Schlüter, skupaj z razl. koalicijskimi partnerji. 1992 se je večina danskih volilcev izrekla proti maastrichtskemu sporazumu o oblikovanju EU. Na začetku 1993 je Schlüterjeva vlada odstopila. Novi ministrski predsednik je postal novi predsednik socialdemokratov P. N. Rasmussen. Maja 1993 se je večina danskega prebivalstva na referendumu izrekla za sprejetje maastrichtskega sporazuma, ker je decembra 1992 Danska dosegla, da bodo zanjo veljale nekatere izjeme v primerjavi z drugimi članicami EU. 1993 spet vzpon danskega gospodarstva, čeprav je bila stopnja brezposelnosti kar 12,4 %. Socialdemokrati so dobili tudi volitve 1997, 2001 pa je vlado v koaliciji s konservativci sestavil predsednik liberalne stranke Venstre A. F. Rasmussen (s predhodnikom si nista v sorodstvu). Danska se ni pridružila monetarni uniji EU. Največja težava v zadnjih letih je nizka gospodarska rast (2003 le 1,1 %).

Umetnost: danska glasba, danska književnost, skandinavska umetnost.

Sorodna gesla: Bernstorff, Johann Heinrich von | Bornholm | Danci | danebrog | danska glasba | danska književnost | danski jezik | DK | dunajski kongres | Ferski otoki | folketing | Fyn | Grenlandija | Grundtvig, Nikolai Frederik Severin | Gustav I. | Hanza | Jutlandija | Kalmarska unija | København | Kristijan I. | Kristijan IV. | Lolland | Margareta | Margareta II. | Napoleonove vojne | Nemška zveza | nordijske države | Normani | ombudsman | Rasmussen, Anders Fogh | Rasmussen, Poul Nyrup | Schleswig-Holstein | Schlüter, Poul | skandinavska umetnost | Struensee, Johann Friedrich | tridesetletna vojna | Valdemar II. Zmagovalec | Valdemar IV. Atterdag | Zelandija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek