Eros, 1. mitologija:grški bog ljubezni, po najstarejših teogonijah (Heziod) se je skupaj s Tartarom dvignil iz Kaosa; pozneje veljal tudi za Afroditinega sina. Eros ni prinašal veselja, ampak kot vseprežemajoča moč obvladoval bogove in ljudi, da bi prav z večno spreminjajočo se igro med prvinami privlačnosti in odbojnosti opravil svoje ustvarjalno delo. Erosa so s strastjo zaljubljencev prvič povezali v 7. st. pr. n. š. (Arhiloh), še bolj poudarjeno pa Sapfo. Za Evripida je eros moč, ki premaguje racionalno v človeku, v PlatonovemSimpoziju pot, po kateri se človek vzpenja k božanskemu. V helenizmu se je Eros iz vzvišenega boga spremenil v dečka. V umetnosti so ga pogosto prikazovali kot navihanca z lokom in puščico, s krili ali brez njih. Pri Apuleju se je zaljubil v Psiho. Eros pa se je spremenil tudi v množico erotov (amoretov). V krščanski teologiji so eros postavili nasproti agape.
Dostopnost