avstrijsko-pruska vojna (nemška vojna), 15.6.–26.7.1866, vojna med Avstrijo in Prusijo za prevlado v Nemčiji; pripravljena z zvezo O. Bismarcka z Italijo, izzval jo je spor za Schleswig-Holstein. Srednje- in južnonemške države so se borile na avstrijski, hanzeatska mesta, severnonemške državice in Italija na pruski strani. Odločujoča zmaga nad Avstrijci pri Hradec Královém na Češkem (3.7.), pohod na Dunaj; s hitro odločitvijo je Bismarck preprečil vmešavanje Napoleona III.: 26.7. predhodni mir v Mikulovu, 23.8. mir v Pragi. Nemška zveza je bila razpuščena, ustanovljena Severnonemška zveza pod vodstvom Prusije. Prusija je dobila Schleswig-Holstein, Hannover, volilno kneževino Hessen, Nassau in Frankfurt na Majni, Italija je dobila Benečijo – kljub porazu pri Custozzi in Visu. Med Prusijo in južnonemškimi državami so bile sklenjene tesne vojaške zveze.
Dostopnost