Homer (Homeros), grški epski pesnik iz 8. st. pr. n. š.; sedem mest se je potegovalo za čast Homerjevega rojstnega kraja: Smirna, Rodos, Kolofon, Salamina, Hios, Argos, Atene. Že v antiki se o njem ni dosti vedelo (legendarni življenjepis iz 1. st. n. š.); kot slepi rapsod naj bi spesnil Iliado in Odisejo, dva epa iz cikla trojanskih legend (Troja). Pristnost drugih epskih pesnitev, znanih pod njegovim imenom, so zavrnili že v antiki. V novejšem obdobju je razpravo o homerskem vprašanju 1795 začel F. A. Wolf, v razpravi Prolegomena ad Homerum je trdil, da je epa šele v času Pejzistrata sestavil nek predelovalec iz posameznih spevov razl. pesnikov, prenesenih po ustnem izročilu. Od takrat obstajata v klasičnih vedah dve glavni usmeritvi: unitarci priznavajo eno pesniško osebnost, analitiki skušajo Wolfovo tezo razvijati naprej. V antiki je Homer kot »pesnik« spadal kar v splošno izobrazbo in veljal za ustvarjalca sveta olimpskih bogov. V srednjem veku na Z skoraj pozabljen, spet ga je odkrila renesansa. V historičem smislu je Homer, ki je ustvarjal na koncu bogate zgodnjegrške tradicije epskega pesništva, v nasprotju s Heziodom, s pesniškim povzdigovanjem opisoval arhajski svet plemstva in njegove vrednote, v njem temelji homerska podoba olimpskih bogov. Predvsem na področju materialne kulture (mdr. orožje) pa se najdejo pri njem še relikti iz kretsko-mikenske kulture. – Najpomembnejši prevodi v slovenščino: Iliada (1950), Odiseja (1951; 1992, izbor). Najstarejši prevodi v slovenščino: J. Nepomuk Primic, 17 verzov Iliade, 1810 (v rokopisu).
Dostopnost