kmetijska politika, področje gospodarske politike, katere cilj je oskrbeti prebivalstvo s čim cenejšo hrano, zagotoviti zaposlenim v kmetijstvu primeren dohodek, stabilizirati trg s kmetijskimi izdelki in preprečiti preveliko proizvodnjo. Nosilci kmetijske politike so država, javne organizacije (npr. kmetijske zbornice), ob mednarodnih organizacijah (FAO) pa vse bolj tudi nadnacionalni organi (EU). Med sredstva kmetijske politike sodijo številne intervencije, ki varujejo domače kmetijstvo pred tujo konkurenco. Vendar intervencije niso mogle preprečiti presežne proizvodnje, ampak so jo spodbudile; s tem povezana rast stroškov otežuje ureditev državnih proračunov. Za članice EU je skupna kmetijska politika še posebnega pomena; ta je z dokaj zapletenim sistemom uredb o kmetijskem trgu ustvarila enoten evropski kmetijski trg z enotnimi »evropskimi« cenami, toda s tem je izolirala kmetijsko pridelavo EU pred konkurenco tretjih držav in pospešila povečevanje presežne proizvodnje v EU. Predvsem to in finančna izravnava sta glavna vzroka za ekspanzijo celotnih izdatkov EU; v njih ima kmetijska politika zelo visok delež.