Stein [štájn], Heinrich Friedrich Karl, baron vom und zum, pruski državnik, *26.10.1757 Nassau, †29.6.1831 Cappenberg; 1780 v pruski državni službi (rudarstvo in metalurgija); 1804 kot minister za davščine, carine, sol, proizvodnjo in trgovino poklican v Berlin; izpeljal vrsto reform (predvsem odprava notranjih carin); s spomenico (26./27.4.1806) zahteval preobrazbo kabinetne vlade v državna ministrstva. Po zlomu (1806) odklonil sodelovanje v na novo ustanovljenem tridelnem ministrstvu (zunanje, notranje, vojno), vzporednem s kabinetom, zato ga je kralj Friderik Viljem III. odpustil. V nemilosti v začetku 1807. Krivdo za prusko katastrofo pripisal absolutizmu (nassavska spomenica, junij 1807). Po miru v Tilsitu (10.7.1807) ga je kralj na Napoleonovo priporočilo spet poklical; kot ministrski predsednik reformiral (1807/08) Prusijo po svojih zamislih. Z ediktom (9.10.1807) razglasil osebno svobodo in svobodo zemljiške posesti. Do 1810 izpeljal odpravo podložništva v vsej Prusiji. Z zakonom o občinski upravi (19.11.1808) uvedel mestno samoupravo, kabinetno vlado pa nadomestil s sodobno državno upravo s petimi strokovnimi ministrstvi (notranjim, finančnim, zunanjim, vojnim, pravosodnim). Vendar mu ni bilo dano reforme dokončati. Oditi je moral (24.11.1808), ker je Napoleon izvedel za njegove načrte za nemško ljudsko vstajo po španskem zgledu. Naslednja leta je kot izobčenec preživljal v Brnu in Pragi, 8.5.1812 ga je ruski car Aleksander I. Pavlovič povabil za svojega političnega svetovalca. Carja je nagovoril, da je po osvoboditvi Rusije nadaljeval vojno proti Napoleonu za osvoboditev Evrope. Kot carjev odposlanec je vzhodnopruske stanove pozval v boj proti zatiralcem in pripravil prusko-rusko zvezo (v Kaliszu 27.2.1813). Na dunajskem kongresu je bil samo svetovalec ruske delegacije in ni imel neposrednega političnega vpliva. Zaman si je prizadeval za združitev nemških kneževin in narodno enotnost Nemčije v ustavnem cesarstvu s Habsburžani. Na njegovo pobudo je bilo v začetku 1819 ustanovljeno Društvo za starejšo nemško zgodovino; 1826 je pod njegovim predsednikovanjem začelo izdajati Monumenta Germaniae historica.
Dostopnost