litanije [grško, ‘prošnje, rotenja’], molitev, ki jo menjaje izgovarjata prvi molilec in odgovarjajoče mu občestvo; oblika recitirajočega prošnjega speva grško-bizantinskega izvora (izoblikovana v Stari zavezi, Ps 118; 136); konec 5. st. prevzete v rimsko mašo (spevi Kyrie eleison, Gloria in Agnus Dei). Najprej uglasbene v gregorijanskem koralu, pozneje v slogu vokalne polifonije (O. di Lasso, G. P. da Palestrina), pomembne nastale tudi v 18. st. (W. A. Mozart). V prenesenem pomenu monoton, enoličen govor, naštevanje brez konca in kraja.