Termania - Veliki splošni leksikon

Malezija (uradno ime Persekutuan Tanah Malaysia), zvezna država v jv. Aziji, obsega Polotoško Malezijo na Malajskem polotoku ter Sarawak in Sabah (Vzhodna Malezija) na S sundskega otoka Borneo.

časovni pas	kitajski čas (srednjeevropski čas + 7 ur)
površina	329.758 km2, V–Z 2400 km (z morsko površino)
prebivalstvo	22,7 mln., 69 preb./km2, letna rast 2,4 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto	Kuala Lumpur, 1,3 mln. preb., 20 m nad morjem, na Z Malajskega polotoka, ob reki Kelang
upravna razdelitev	13 zveznih držav (11 v zahodnem in 2 v vzhodnem delu) in dve zvezni ozemlji (Kuala Lumpur in otok Labuan)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1963, od 1957 kot Malaja), Britanska skupnost narodov, ASEAN, APEC, Načrt iz Kolomba, OIC
uradni jezik	malajski; sporazumevalni jeziki kitajščina, tamilščina in angleščina
denarna enota	ringit/dolar (oznaka MYR)

Naravne razmere
Malaja na Malajskem polotoku je najbolj j. del azijske celine. Na S meji na Tajsko, na J pa na otoško državico Singapur. Za pokrajine na S so značilni široka nagubana hribovska veriga (2187 m visoki Gunong Tahan), ki jo obdaja gričevnata pokrajina, ter obalne ravnice, ki so zlasti ob izlivih večjih rek dokaj široke. Vzhodni del države, na S Bornea, ob obali Južnokitajskega morja, je od kopenskega dela Malezije oddaljen 600 km. Tudi tu so močvirne obalne ravnice, notranjost pa je gorata. Gorovje na J Sarawaka je visoko več kot 2400 m, v Sabahu pa je tudi najvišja gora na Borneu, 4101 m visoki Kinabalu. Vzhodni del Malezije na J meji na Indonezijo, na s. obali pa obdaja majhen dvodelen sultanat Brunej. Država ob ekvatorju ima vse leto vlažno tropsko podnebje. Večina dežja pade pod vplivom sv. monsuna oktobra–februarja (povprečna letna količina padavin 2000–4000 mm, v gorati notranjosti tudi več kot 6000 mm). Povprečna temperatura je 25–28 °C, na višjih območjih ok. 20 °C. Dnevno in letno nihanje temperature je neznatno. Rastje je bujno. Tropski deževni in višinski gozdovi, ki še vedno pokrivajo več kot polovico države, se naglo krčijo zaradi komercialne sečnje plemenitega lesa in tradicionalnega požigalniškega kmetovanja. Na močvirnih obalah rastejo mangrove. V državi je več narodnih parkov.

Prebivalstvo
Malezijsko prebivalstvo sestavljajo narodnostno zelo razl. skupine. Približno polovica prebivalcev je Malajcev, ki jim ustava zagotavlja posebne pravice in s tem vodilno politično vlogo. Tretjina ljudi je Kitajcev, ok. 10 % pa Indijcev oz. Tamilcev. Najmanj je potomcev staroselcev in starejših priseljencev, npr. ljudstvo Orangasli na Malajskem polotoku ali pripadniki plemena Dajakov (Ibani, Kendajani) na Borneu. Prebivalstvo je zgoščeno predvsem na z. obali Malajskega polotoka, kjer je tradicionalno območje pridobivanja kavčuka in kopanja kositrove rude v jv. Aziji. V mestih živi slabih 40 % prebivalcev, predvsem Kitajcev. Hkrati z gospodarskim odpiranjem v svet se je spremenila tudi prebivalstvena politika; začela je omejevati število rojstev, ne propagira več številne družine. Med razl. veroizpovedmi prevladuje islam, ki je tudi uradna državna religija. Indijci (Tamilci) so večinoma hindujci, Kitajci pa budisti, taoisti ali konfucijanci. Ok. 7 % ljudi je pripadnikov krščanske vere. Staroselci so večinoma ohranili tradicionalno animistično verovanje. Izobraževalni sistem je dokaj dobro razvit. Za otroke med 6. in 15. letom je vpeljana splošna šolska obveznost. Učni jezik je praviloma malajščina, le v osnovnih šolah je mogoče tudi izobraževanje v kitajskem in tamilskem jeziku. V državi je sedem univerz.

Državna ureditev
1963 razglašena zvezna država (sprva je vključevala tudi Singapur, ki je 1965 izstopil) je po ustavi, prevzeti od Malajske federacije in nato revidirani, federalna volilna monarhija na temelju parlamentarne demokracije. Vsaka zvezna država ima svojo ustavo in parlament, vodi pa jo knez ali guverner. Devet knezov vsakih pet let izmed sebe izvoli kralja, ki vodi državo in je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Vlado vodi predsednik, ki ga med člani parlamenta izbere kralj. Zvezni parlament je dvodomen in ga sestavljata senat s 70, delno voljenimi, delno imenovanimi člani, in spodnji dom s 192 za pet let izvoljenimi člani. Pravosodje temelji na britanskem; najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, ki sta mu podrejeni dve visoki sodišči (za z. in v. del države).

Gospodarstvo
Po 60. letih 20. st. se je država otresla enostranske odvisnosti od sicer bogatih surovin in plantažnega gospodarstva z razvojem industrije. Kljub temu ima še vedno razmeroma pomembno vlogo tudi kmetijstvo. Malezija je največja svetovna proizvajalka naravnega kavčuka in palmovega olja ter ena največjih izvoznic plemenitega tropskega lesa. Pomembni rastlinski tržni proizvodi so še čaj, ananas, začimbe, kakav in proizvodi kokosove palme. Glavna poljščina za potrebe lastne oskrbe je riž. Med staroselskimi ljudstvi na Borneu je še vedno razširjeno požigalniško selilno poljedelstvo. Vse pomembnejši dejavosti postajata priobalni in oceanski ribolov, ki so ju močno posodobili. Od rudnega bogastva so pomembni kositer (Malezija je njegova vodilna svetovna proizvajalka), baker, železo, titan, boksit, zlato in srebro, v šelfnem morju ob Borneu pa so bogate zaloge nafte, ki ima v zadnjem času v zunanjetrgovinski bilanci osrednjo vlogo. Precej izvoznih izdelkov prihaja tudi iz industrijskega sektorja (npr. elektronika). Poleg podjetij za predelavo kavčuka, lesa in palmovih proizvodov so razvite še tekstilna, kovinskopredelovalna, strojna, avtomobilska, elektronska in kemijska (izdelovanje umetnih vlaken) industrija ter črna metalurgija (železarstvo in jeklarstvo). V Maleziji so številne podružnice tujih podjetij.
Prometno omrežje je na Z države dokaj razvito, na V pa so še vedno marsikje edina prometna pot reke. Zaradi lege ob morju je zelo pomembna tudi obalna plovba. Železniško omrežje na Malajskem polotoku je povezano z železnicami na Tajskem in v Singapurju. Na Borneu je le krajša železnica na obali v Sabahu. Med obema ločenima deloma države je vzpostavljen redni zračni promet. Največje mednarodno letališče je v Kuala Lumpurju. V pomembno gospodarsko panogo se od 70. let 20. st. razvija turizem. Večina tujih gostov obiskuje turistično dobro razvito z. obalo Malajskega polotoka. Za turistično privlačne veljajo tudi narodni parki.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	80,4 mlr. USD, 3540 USD na prebivalca
delež po panogah (2001)	kmetijstvo 12 %, industrija 40 %, storitvene dejavnosti 48 %
uvoz (2001, ocena)	76,9 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	94,4 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	44,7 mlr. USD

Zgodovina
Malajski polotok je bil prvotno poseljen s Protomalajci kitajskega rodu. 1.–6. st. je spadal pod vplivno območje hinduistične države Funan. V 8. st. si ga je prilastilo na v. Javi ustanovljeno kraljestvo Šrividžaja. Severni del je v 12. st. pripadel Kmerom, v 13. st. pa tajskim kraljem. Ok. 1400 je knez Paramesvara iz Palembanga na J polotoka pod zaščito Kitajcev ustanovil pristanišče Melaka; kmalu je postalo vodilno mesto, od tod so širili islam. V začetku 16. st. so Melako zavzeli Portugalci, 1641 pa Nizozemci, ki so za skoraj poldrugo stoletje prevzeli nadzor nad trgovino v jv. Aziji. Na Malajskem polotoku so naselbine ustanovili tudi Britanci; 1826 so združili otok Penang, Melako in Singapur v zvezo kolonij ob Malajskem prelivu, ki je 1867 postala britanska kronska kolonija. Z vključitvijo še štirih sultanatov je 1895 nastala Zveza malajskih držav pod britansko oblastjo. Na Borneu so si Britanci prilastili Sarawak in Sabah. 1946 ustanovljena Malajska zveza je 1948 prerasla v Malajsko federacijo, ki je 31.8.1957 postala neodvisna država. 1963 je bila ustanovljena Malezija (do 1965 je vključevala tudi Singapur). 1963–65 je zaradi spornih območij na Borneu izbruhnil konflikt z Indonezijo, v 70. letih pa spet tradicionalna etnična nasprotja med Malajci in Kitajci. 1989 je bil izmed devetih sultanov za novega kralja izvoljen Tuanku Azlan Muhibuddin Shah Ibni Al Marhum Sultan Yusuf Izuddin Ghafarullah Shah, 1994 pa je novi kralj postal sultan zvezne države Negeri Sembilan, Tuanku Jaafar Ibni Al Marhum Yamtuan Abdul Rahman. Na parlamentarnih volitvah aprila 1995 so Malezijci znova podprli vladajočo koalicijo Narodno fronto. 21.3.2003 je po 22 letih na premierskem položaju v pokoj odšel D. S. Mahatir; za naslednika je določil Abdullaha Ahmada Badawija. Nacionalna fronta je zmagala tudi na parlamentarnih volitvah marca 2004.

Sorodna gesla: Abdul Rahman, (Putra Alhaj) Tuanku | ANZUK | Indokitajski polotok | kolonije ob Malajskem prelivu | Kuala Lumpur | Mahatir, (Bin Mohamad) Datuk Seri | Malaja | Malajska federacija | Malajski polotok | Singapur

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek