kaljenje, postopek termične obdelave kovinskih materialov za zvečanje trdote in trdnosti. Material (predvsem jeklo) segrejejo do določene temperature (žarjenje) in hitro ohladijo (gašenje) v vodi, olju ali raztaljenih soleh. V kovini se pri tem spremeni struktura, kar ji znatno poveča trdoto. Zaradi notranjih napetosti, ki po kaljenju ostanejo v materialu, jo ponovno segrejejo na primerno temperaturo (popuščanje), kar ji zmanjša krhkost (npr. za vzmetno jeklo). Pri cementacijskem kaljenju jekla poteka žarjenje v snoveh, ki sproščajo ogljik (ogljičenje). Ta se vpije (difundira) v površino, ki postane zelo trda, snov v notranjosti pa ostane žilava. Podoben postopek je nitriranje, kjer v površino prodira dušik in tvori nitride. Pri indukcijskem kaljenju izpostavijo snov učinkom močnih visokofrekvenčnih magnetnih polj, ki z indukcijo (zakon indukcije) za kratek čas močno segrejejo površino kovine. Visokokakovostna jekla se za čim bolj enakomerno strukturo po kaljenju ohlajajo na zraku. Kaljenju podoben postopek pri lahkih kovinah in njihovih zlitinah poteka v treh stopnjah: segrevanje do predpisane temperature, gašenje in daljše skladiščenje pri srednjih temperaturah (staranje).
Dostopnost