Termania - Veliki splošni leksikon

žveplo (latinsko sulfur), simbol S, največkrat dvo- ali šestvalentni, pa tudi štirivalentni kemijski element, vrstno število 16, atomska masa 32,066; žveplo obstaja v razl. modifikacijah; večidel kot rumeno, kristalinično rombsko žveplo, ki je v vodi netopno, v organskih topilih slabo topno, dobro topno pa je v ogljikovem disulfidu; tališče 112,8 °C, vrelišče 444,6 °C, gostota 2,06 g/cm3, Mohsova trdota ok. 2; zgori z značilnim modrim plamenom, pri čemer nastane žveplov dioksid; prodaja se kot žveplov cvet ali v palicah. Pri temperaturi, višji od 96,5 °C, nastane monoklinsko žveplo, ki pri nadaljnjem segrevanju prehaja skozi razl. stopnje utekočinjenja in rjavega obarvanja; med njimi je vlečljiva oblika z nitastimi molekulami (več kot 1000 atomov) in manj raztegljiva plastična oblika. Žveplo je 15. najpogosteje zastopani element v zemeljski skorji; v elementarni obliki ga najdemo na Siciliji, v Severni Ameriki, na Japonskem; v vezani obliki kot sulfid ali sulfat(VI) pa skoraj v vseh deželah; tudi v vulkanskih plinih in zdravilnih vrelcih (kot žveplov dioksid, vodikov sulfid ali kot žveplovo mleko), je tudi sestavina živalskih in rastlinskih beljakovin, zato je tudi v črnem in rjavem premogu (1 %). Pri kurjenju premoga v toplarnah zgori žveplo v žveplov dioksid, ki izhaja skupaj z drugimi plini. Da bi varovali okolje, imajo nove toplarne razžvepljevalne naprave. Svetovna proizvodnja žvepla na leto je ok. 55 mln. t (več kot polovica iz železovih kršcev). Žveplo pridobivajo s topljenjem kamnin (po Fraschevem postopku) in tudi iz industrijskih odpadkov. Uporabljajo ga za izdelavo žveplove(VI) kisline, vodikovega sulfida, smodnika, vžigalic, žveplovih barvil, medicinskih preparatov za zdravljenje kožnih bolezni, za dezinfekcijo, vulkanizacijo, kot fungicid za zaščito vinske trte, za sulfoniranje. Nadaljnje pomembne spojine žvepla so sulfidi, soli vodikovega sulfida, ter žveplovi oksidi, ki tvorijo z vodo razl. kisline, in njihove soli.

Spojine žvepla s kisikom, kisline in njihove soli
Opomba: Me = enovalentna kovina.

oksid	kislina	sol
žveplov monoksid (sulfoksid), SO	–	–
žveplov dioksid, SO2	žveplova(IV) kislina	sulfati(IV)
žveplov trioksid, SO3	žveplasta kislina, H2SO3	sulfiti, Me2SO3
	žveplova(VI) kislina	sulfati(VI)
	žveplena kislina, H2SO4	sulfati, Me2SO4
žveplov tetraoksid, SO4	peroksožveplova kislina	peroksosulfati(VI)
	Carojeva kislina, H2SO5	Me2SO5
dižveplov monoksid, S2O	–	–
dižveplov dioksid, S2O2	tiožveplova(VI) kislina, H2S2O3	tiosulfati(VI), Me2S2O3
dižveplov trioksid, S2O3	dižveplova(III) kislina	disulfati(III)
	ditionasta kislina, H2S2O4	ditionit, Me2S2O4
dižveplov tetraoksid, S2O4	dižveplova(IV) kislina	disulfat(IV)
	dižveplasta kislina, H2S2O5	disulfit, Me2S2O5
dižveplov pentoksid, S2O5	ditionova kislina, H2S2O6	disulfati(V)
	dižveplova(VI) kislina, H2S2O7	ditionati, Me2S2O6
		disulfati(VI), Me2S2O7
dižveplov heptaoksid, S2O7	peroksodižveplova(VI) kislina, H2S2O8	peroksodisulfati(VI), Me2S2O8

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek