žveplo (latinsko sulfur), simbol S, največkrat dvo- ali šestvalentni, pa tudi štirivalentni kemijski element, vrstno število 16, atomska masa 32,066; žveplo obstaja v razl. modifikacijah; večidel kot rumeno, kristalinično rombsko žveplo, ki je v vodi netopno, v organskih topilih slabo topno, dobro topno pa je v ogljikovem disulfidu; tališče 112,8 °C, vrelišče 444,6 °C, gostota 2,06 g/cm3, Mohsova trdota ok. 2; zgori z značilnim modrim plamenom, pri čemer nastane žveplov dioksid; prodaja se kot žveplov cvet ali v palicah. Pri temperaturi, višji od 96,5 °C, nastane monoklinsko žveplo, ki pri nadaljnjem segrevanju prehaja skozi razl. stopnje utekočinjenja in rjavega obarvanja; med njimi je vlečljiva oblika z nitastimi molekulami (več kot 1000 atomov) in manj raztegljiva plastična oblika. Žveplo je 15. najpogosteje zastopani element v zemeljski skorji; v elementarni obliki ga najdemo na Siciliji, v Severni Ameriki, na Japonskem; v vezani obliki kot sulfid ali sulfat(VI) pa skoraj v vseh deželah; tudi v vulkanskih plinih in zdravilnih vrelcih (kot žveplov dioksid, vodikov sulfid ali kot žveplovo mleko), je tudi sestavina živalskih in rastlinskih beljakovin, zato je tudi v črnem in rjavem premogu (1 %). Pri kurjenju premoga v toplarnah zgori žveplo v žveplov dioksid, ki izhaja skupaj z drugimi plini. Da bi varovali okolje, imajo nove toplarne razžvepljevalne naprave. Svetovna proizvodnja žvepla na leto je ok. 55 mln. t (več kot polovica iz železovih kršcev). Žveplo pridobivajo s topljenjem kamnin (po Fraschevem postopku) in tudi iz industrijskih odpadkov. Uporabljajo ga za izdelavo žveplove(VI) kisline, vodikovega sulfida, smodnika, vžigalic, žveplovih barvil, medicinskih preparatov za zdravljenje kožnih bolezni, za dezinfekcijo, vulkanizacijo, kot fungicid za zaščito vinske trte, za sulfoniranje. Nadaljnje pomembne spojine žvepla so sulfidi, soli vodikovega sulfida, ter žveplovi oksidi, ki tvorijo z vodo razl. kisline, in njihove soli.

Spojine žvepla s kisikom, kisline in njihove soli
Opomba: Me = enovalentna kovina.

oksid kislina sol
žveplov monoksid (sulfoksid), SO
žveplov dioksid, SO2 žveplova(IV) kislina sulfati(IV)
žveplov trioksid, SO3 žveplasta kislina, H2SO3 sulfiti, Me2SO3
žveplova(VI) kislina sulfati(VI)
žveplena kislina, H2SO4 sulfati, Me2SO4
žveplov tetraoksid, SO4 peroksožveplova kislina peroksosulfati(VI)
Carojeva kislina, H2SO5 Me2SO5
dižveplov monoksid, S2O
dižveplov dioksid, S2O2 tiožveplova(VI) kislina, H2S2O3 tiosulfati(VI), Me2S2O3
dižveplov trioksid, S2O3 dižveplova(III) kislina disulfati(III)
ditionasta kislina, H2S2O4 ditionit, Me2S2O4
dižveplov tetraoksid, S2O4 dižveplova(IV) kislina disulfat(IV)
dižveplasta kislina, H2S2O5 disulfit, Me2S2O5
dižveplov pentoksid, S2O5 ditionova kislina, H2S2O6 disulfati(V)
dižveplova(VI) kislina, H2S2O7 ditionati, Me2S2O6
disulfati(VI), Me2S2O7
dižveplov heptaoksid, S2O7 peroksodižveplova(VI) kislina, H2S2O8 peroksodisulfati(VI), Me2S2O8


Sorodna gesla: črni smodnik | dezinfekcija | Fraschev postopek | fungicidi | halkogeni | hidridi | modifikacija | nitasta molekula | presnova | razžveplanje | smodnik | sulfidi | sulfoniranje | talilniški dim | telur | tioglikolna kislina | vodikov sulfid | vroči prelom | vulkanizacija | vžigalica | žveplova barvila | žveplova(IV) kislina | žveplova(VI) kislina | žveplov cvet | žveplov dioksid


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek