Partenon [grško, ‘soba za dekleta’], marmorni tempelj Atene Partenos na atenski Akropoli, 447–438 pr. n. š. sta ga postavila arhitekta Iktin in Kalikrat. Tloris templja je peripteros s po 8 dorskimi stebri na krajši in po 17 na daljši stranici. Fidija in njegovi učenci so do 432 pr. n. š. izdelali zatrepne skulpture in reliefe na 92 metopah (različni mitološki motivi) ter na 160 m dolgem frizu s panatenajskim praznikom, ki obdaja zidove cele. Fidija sam je izdelal 11 m visok kip Atene Partenos iz zlata in slonovine, ki je stal v celi. Partenon v ožjem pomenu je bil pravzaprav poseben prostor, dostopen samo iz opistodoma na Z, zakladnica, v kateri je bila mdr. shranjena lastnina atiške pomorske zveze. V 6. st. n. š. prezidan v Marijino cerkev, v 15. st. v mošejo, 1687, ko so Benečani oblegali Atene, ga je precej porušil zadetek v turško skladišče smodnika (Elgin Marbles). Zadnja desetletja ga močno načenjata umazano ozračje in letalski promet.
Dostopnost