Merovingi, knežji rod salijskih Frankov; živel na območju med rekama Meuse in Šelda; v virih prvič omenjen ok. 430. Pod Hilderikom I. (†ok. 481) so Merovingi svojo oblast razširili daleč na J in po zmagi Klodviga I. nad Rimljani v Galiji in Zahodnimi Goti postali eden najmočnejših rodov v Evropi. 751 jih je s prestola izrinil Pipin III. Mlajši iz rodu Karolingov.
Umetna obrtmerovinške dobe temelji na poznorimski tradiciji; v 5. st. so jo preoblikovali nomadi na konjih (Atila). Značilna zanje je živalska ornamentika (živalski slog).
Dostopnost