• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Mali (uradno ime République du Mali, Republika Mali), država v notranjosti z. Afrike, meji na Mavretanijo, Senegal, Gvinejo, Slonokoščeno obalo, Burkino Faso, Niger in Alžirijo.

časovni pas srednjeevropski čas – 1 ura (zahodnoevropski čas)
površina 1,240.192 km2, SV–JZ 1800 km
prebivalstvo 11,0 mln., 9 preb./km2, letna rast 2,8 %, življenjska doba 46 let
glavno mesto Bamako, 1,0 mln. preb., 380 m nad morjem, na JZ države, ob zgornjem toku Nigra
upravna razdelitev 8 regij in okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), AU, CEDEAO, UMOA, AKP, OIC
uradni jezik francoski; status nacionalnega jezika imajo tudi bambarski in še 12 domačih jezikov
denarna enota frank CFA/BCEAO (oznaka XOF)


Naravne razmere
Dve tretjini ozemlja Malija, druge največje države z. Afrike za Nigrom, prekriva nerodovitna puščava. Severna polovica države je ravnina; na SV prehaja v hribovje Adrar des Iforas (povprečna višina 600 m), podaljšek alžirskega masiva Hoggar. Čez južni in srednji nižinski del (200–300 m nad morjem) teče reka Niger; med mestoma Ségou in Timbuktu ustvarja Niger veliko notranjo delto; v deževnem obdobju poplavi pokrajino Macina. Južno od zavoja reke Niger se dviga najvišja vzpetina v državi (Hombori Tondo, 1155 m). Na JZ države se razprostira planota; čez njo si je utrla pot druga največja reka, Senegal. Podnebje je na J savansko, proti S pa prehaja v puščavsko. Količina padavin se zmanjšuje v smeri J–S (od 1000 mm na manj kot 100 mm); deževno obdobje traja junija–septembra. Ponekod ni padavin tudi po več let (sahel). Povprečne temperature na J so 24–30 °C; v Sahari velika dnevna temperaturna nihanja (0–45 °C). Rastje je na J savansko (proti S prehaja v rastje suhe savane); sledita polpuščava in saharska puščava. Na Z so zaščitili živali v narodnem parku (Boucle du Baoulé).

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavlja več kot 20 etničnih skupin, prevladujejo plemena iz zahodne sudanske skupine: Bambari, Mandinki (Malinki), Songajci, Soninki (Sarakoli), Senufi, Dogoni itd. Prebivalci (poljedelci) se selijo predvsem po dolinah rek na J države, sušna območja na S pa so skoraj neposeljena. Notranja delta reke Niger je življenjski prostor Fulanov. Tuaregi in Mavri se kot nomadi oz. polnomadi selijo po sahelu. Nekaj tisoč Evropejcev (večinoma Francozi) živi predvsem v glavnem mestu Bamako. Kljub velikemu priseljevanju v obdobju suše v sahelu živi v mestih komaj 25 % prebivalcev. Malijci so večinoma islamske veroizpovedi, pa tudi pripadniki naravnih verstev, 5 % pa je katoličanov. Šolski sistem je zasnovan po francoskem zgledu, še vedno je slabo razvit; nepismenih je 68 % prebivalcev. Obvezno šolanje traja devet let. Ob državnih šolah obstajajo še koranske šole in muslimanske visoke šole. Več strokovnih visokih šol; univerze ni.

Državna ureditev
Mali je predsedniška republika. Z novo ustavo je bil 1992 uveden večstrankarski sistem. Predsednik države je izvoljen na neposrednih volitvah, in sicer za pet let; izvoljen je lahko le dvakrat. Zakonodajno oblast ima parlament; od 129 sedežev jih 13 pripada državljanom, ki živijo v tujini. Pravo je zasnovano po francoskem zgledu. V civilnem pravu velja delno tudi plemensko ali islamsko pravo.

Gospodarstvo
Temelj državnega gospodarstva je kmetijstvo. Prevladuje ekstenzivna živinoreja (govedo, ovce, koze), število živine je manjše zaradi suše. Obdelovalne kmetijske površine so zaradi podnebnih razmer ob rekah na J države; jez v zgornjem toku Senegala je omogočil namakanje obdelovalnih površin. V državi večinoma pridelujejo osnovna živila (proso, riž, koruzo, gomoljnice in sladkorni trst). Izvažajo bombaž in arašide. V delti Nigra je pomemben ribolov. Nahajališča fosfatov, soli in zlata; znana so tudi nahajališča železa, mangana in boksita. V okolici Bamaka so živilska in tekstilna industrija ter industrija gradbenega materiala in kmetijskih strojev. Ob državni industriji prevladuje tudi drobna obrt za oskrbo podeželja. Za izvoz so pomembni bombaž (40 % izvoza), govedo, arašidi in sušene ribe. Najpomembnejši trgovinski partnerji so Francija in druge države EU ter sosednje države.
Prometno omrežje je predvsem na S slabo razvito. Edina železniška proga vodi od Koulikorja prek Bamaka in Kayesa do pristanišča Dakar (Senegal). Cestno omrežje je nekoliko bolje razvito na J; veliko cest je prevoznih le v sušnem obdobju. Reki Niger in Senegal sta plovni le ob določeni višini vode. Mednarodno letališče (Sénou) je v bližini glavnega mesta.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 2,6 mlr. USD, 240 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 45 %, industrija 17 %, storitvene dejavnosti 38 %
uvoz (2001, ocena) 600 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 575 mln. USD
zadolženost v tujini (2000) 3,3 mlr. USD


Zgodovina
Država Mali je bila ustanovljena v 11. st., razcvet je doživela v obdobju cesarja Mansuja Muse (1312–37). V 15./16. st. so na tem območju prevladali Songajci. V 19. st. so bile pod vplivom islamskega reformnega gibanja ustanovljene nove regionalne države. Konec 19. st. so območje osvojili Francozi. 1892 ustanovljena kolonija Sudan je bila 1946 kot čezmorsko ozemlje vključena v Francosko skupnost. 1958 ustanovljena avtonomna republika Sudan se je 1959 s Senegalom združila v federacijo Mali; 1960 razpad in ustanovitev republike Mali. Prvi predsednik M. Keita je izbral socialistično usmeritev in zaprosil za gospodarsko pomoč države Varšavske zveze. 1968 je oblast z državnim udarom prevzel general Moussa Traoré. Marca 1991 ga je vojska po krvavih neredih odstavila. Na parlamentarnih volitvah 1992 je z absolutno večino zmagala Zveza za demokracijo (ADEMA-PPLSJ). Novi predsednik države je postal nekdanji minister za kulturo in predsednik ADEMA-PPLSJ, A. O. Konaré. 1992 je vlada končala vojno (trajala od 1990) z nomadskimi Tuaregi; zaradi katastrofalnih suš so se bili prisiljeni za stalno naseliti pod neugodnimi pogoji. Konaré je bil ponovno izvoljen 1997, junija 2002 pa je na predsedniških volitvah zmagal vodja vojaškega prevrata v 1991, Amadou Toumani Touré.

Sorodna gesla: Bamako | Dogoni | Francoska Zahodna Afrika | Keita, Modibo | Konaré, Alpha Oumor | Macina | Sahara | Senegal | Songaji | Sudan | zahodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek