šolski dom, internat s šolo, organiziran praviloma na podeželju, v katerem je pouk združen s fizičnim delom na vrtu in s športom z močnim poudarjanjem pomena skupnega življenja otrok za njihovo vzgojo in razvoj. Šolski domovi so nastali iz alternativnih kulturnih, šolskih in izobraževalnih gibanj konec 19. st., zlasti v Nemčiji; zdaj pomemben kot eksperimentalni izobraževalni zavodi za uvajanje novih oblik vzgojnega in izobraževalnega dela. Prve šolske domove je ustanovil H. Lietz. Znana šolska domova sta svobodna šolska skupnost Wickersdorf (G. Wyneken) in šolski dom v Odenwaldu (P. Geheeb). Ponekod so v takšni obliki organizirana tudi šolska okrevališča, domovi na deželi, ki navadno pripadajo mestnim šolam; v ta okrevališča se za en ali dva tedna v šolskem letu preseli ves razred z učitelji vred, kar omogoča izvedbo posebnih učnih programov. V Sloveniji ustreza tem oblikam dela šola v naravi, ki pa je programsko vezana predvsem na smučanje in plavanje.

Sorodna gesla: Geheeb, Paul | internat | Lietz, Hermann | Wyneken, Gustav


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek