akumulator, 1. elektrotehnika:elektrokemična naprava za shranjevanje električne energije, ki jo je mogoče ponovno napolniti. Pri polnjenju akumulatorja prek elektrod se električna energija reverzibilno (povratno) pretvarja v kemično, ta se pri praznjenju akumulatorja sprošča v obliki električne energije. Akumulatorji so samo za enosmerni tok. Omogočajo razpoložljivost električne energije, neodvisno od omrežja (električni avtomobil, agregat za zasilno napajanje), in izravnavo konične obremenitve pri oskrbi z elektriko. Pri kontroli napolnjenosti akumulatorja določimo gostoto elektrolita. Zaporedna vezava več celic v baterijo pomnoži napetost, vzporedna vezava pa poveča tok akumulatorja. Še zdaj se najpogosteje uporablja svinčev akumulator, ki ga je 1859 izumil Francoz Gaston Planté. Pri tem akumulatorju se za anodo uporabljajo plošče iz rjavega svinčevega dioksida, iz sive svinčeve gobe pa je katoda, elektrolit je 20-odstotna žveplova kislina. Gostota kisline napolnjenega svinčevega akumulatorja je 1,28–1,26 g/cm3, pri izpraznjenem svinčevem akumulatorju pade na 1,15 g/cm3. Na sponkah svinčevega akumulatorja je napetost pribl. 2 V na celico. Kapaciteta pri manjših izvedbah je 1–100 Ah, pri velikih do 10.000 Ah in več. Slabost svinčevega akumulatorja je njegova velika masa, prednosti pa sta konstantna napetost in majhen notranji upor. Pri jeklenem akumulatorju (nikelj-železov ali nikelj-kadmijev akumulator, imenovan tudi Edisonov akumulator) je elektrolit 21-odstotni kalijev lug. Elektrodi sta nikljev hidroksid in železo ali kadmij. Napetost celice je 1,2 V, kapaciteta pa približno ustreza kapaciteti svinčevega akumulatorja. Prednosti jeklenega akumulatorja: mehanska in električna neobčutljivost in odpornost proti sunkom. Posebna oblika so za plin neprepustni jekleni akumulatorji, v najmanjši izvedbi izdelani kot gumbaste celice s kapaciteto vse do 200 mAh. Sestavljeni so iz posodice (pozitivni pol) in pokrova (negativni pol) ter uporabni v vsakem položaju. Za plin neprepustne jeklene akumulatorje uporabljajo pri malih prenosnih električnih napravah vseh vrst. Srebro-cinkov akumulator ima samo četrtino mase svinčevega akumulatorja enake kapacitete, zaradi svoje visoke cene in krajše obstojnosti pa je uporaben samo za posebne namene. Akumulator cink-zrak (cink – negativna elektroda, KOH – elektrolit, oglje, izpostavljeno zraku – pozitivna elektroda, oz. akumulator kovina-zrak) s posebej visoko specifično kapaciteto, bi lahko razvili v takšno smer, da bi postal primeren za cestna vozila, in sicer kot zbiralnik energije z velikim dosegom na eno polnitev. V ta namen zdaj razvijajo akumulatorje različnih sistemov.
Dostopnost