San Marino (uradno ime Repubblica di San Marino, Republika San Marino), žepna državica na Apeninskem polotoku, sredi italijanskega državnega ozemlja.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 61 km2 (tretja najmanjša evropska država), SZ–JV 13 km
prebivalstvo 28.000, 442 preb./km2, letna rast 1,4 %, življenjska doba 81 let
glavno mesto San Marino Città, 4500 preb., 650 m nad morjem, na gorskem hrbtu Monte Titana
upravna razdelitev 9 okrožij (castelli)
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), Svet Evrope, OVSE
uradni jezik italijanski; pogovorni jezik »romagnol«
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Majhna republika San Marino leži ob v. vznožju Apeninov (Toskansko-emilijski Apenini), le 20 km od obale Jadranskega morja. Do 756 m nad morjem se dviga izrazit apneniški greben Monte Titano, na SV pa strmo spušča proti Riminiju. Značilno je sredozemsko podnebje; povprečna letna temperatura 26 °C, povprečna zimska temperatura –7 °C; povprečna letna količina padavin 600–900 mm, največ pozimi. Kot v vseh okoliških pokrajinah tudi v San Marinu prevladuje značilno sredozemsko rastje.

Prebivalstvo
Prebivalci so italijanske narodnosti; večinoma katoličani. Danes več kot 13.000 preb. živi v tujini (predvsem v Italiji). Šolski sistem urejen po italijanskem zgledu.

Državna ureditev
San Marino je parlamentarna republika pod zaščito Italije. Ustava (ena najstarejših na svetu) temelji na statutu iz 1599 (spremenjenem 1939). Državo vodita t. i. kapitana regenta; izvoljena sta za šest mesecev. V enodomnem parlamentu je 60 članov (tradicionalno 20 plemičev, 20 meščanov in 20 kmetov); izvoljeni so za pet let. Izvršilno oblast ima državni svet; sestavljajo ga trije državni sekretarji, sedem predstavnikov vlade in oba kapitana regenta. V veljavi je italijansko pravo; najvišjo sodno oblast ima državni svet. Služenje vojaščine ni obvezno, v morebitni vojni bi bili vojaški obvezniki vsi moški med 16. in 55. letom.

Gospodarstvo
Gospodarstvo San Marina temelji na turizmu (predvsem dnevni gostje iz letovišč ob Jadranskem morju; na leto ok. 3 mln. gostov) in na prodaji znamenitih poštnih znamk. Najpomembnejši kmetijski in živinorejski izdelki so vino, žito, olivno olje in sir. Pomembne so živilska, tekstilna, pohištvena, elektroindustrija, industrija gradbenega materiala in umetna obrt. Avtocesta povezuje San Marino z Riminijem; tam sta najbližja železniška postaja in letališče.
Staro mesto San Marino ima srednjeveški značaj in je skrbno obnovljeno. Najpomembnejši spomenik iz srednjega veka je cerkev sv. Frančiška (začetek graditve v 14. st.) z zbirko slik. Nad mestom se na treh vrhovih Monte Titana dvigujejo tri utrdbe; najstarejša, Guaita, izvira iz 11. st. V Borgu Maggiore sta muzej znamk in novcev ter Garibaldijev muzej.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 692 mln. USD, 24.700 USD na prebivalca


Zgodovina
Začetek razvoja »žepne državice« San Marino predstavlja istoimenski samostan; prvič omenjen 885. V srednjem veku je skupnost lahko obdržala svojo neodvisnost; od 13. st. so vladali grofi iz Urbina. 1549 in 1631 je samostojnost San Marina potrdil papež, prav tako 1797 Napoleon Bonaparte, 1815 pa dunajski kongres. 1862 z Italijo sklenil carinsko unijo, 1897 pa pogodbo o prijateljstvu; obnovljena 1939 in 1971. Po volitvah 2001 je vlado sestavila koalicija krščanskih demokratov in socialistov.

Sorodna gesla: Apenini | Italija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek