sekira, orodje za obdelavo mehkejših snovi (posebej lesa); zaradi velikega sunka sile in ostrega rezila se zasadi v snov; trikotno telo sekire pa povzroči delovanje natezne sile in snov razcepi. Ročna sekira ima ozko jekleno rezilo, nasajeno na dolgem (navadno lesenem) toporišču; uporablja se za podiranje dreves, obsekovanje debel, cepljenje polen itd. Strojna sekira je del sekalnega stroja (v papirni industriji); debla razcepi na drobne kosce. Gospodinjska in mesarska sekira se uporabljata za sekanje kosti. – Sekira je eno najstarejših orodij, v prazgodovinski dobi uporabljeno tudi kot orožje. V paleolitiku znan pestnjak, ki ni bil nasajen. V mlajši kameni dobi v različnih kulturnih krogih diferenciacija tipov: valjasta, ramenasta, štirikotna, kladivasta (na S znana čolničasta sekira), ploščata, fasetirana in bojna sekira (v kulturi vrvičaste keramike). V bronasti dobi sprva v uporabi ploščata sekira, nato pa sekira z robniki, sekira z nastavkom (nastavek za lažje nasajanje), plavutasta sekira (s stranskimi plavutmi) in tulasta sekira. V železni dobi se je pojavila železna sekira s prečnim nasadiščem.
Dostopnost