konsonanca [latinsko, ‘ubranost’], ubrano zvenenje dveh ali več tonov, ki ne zahteva razveza; nasprotno disonanca. Ali je zvok konsonanten ali disonanten, je odvisno od estetskih ali glasbenozgodovinskih okoliščin.

Sorodna gesla: Debussy, Claude | disonanca | nauk o harmoniji | seksta | zvok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek