konvekcija [latinsko], pojav, pri katerem tok snovi prenaša toploto ali se med seboj mešajo različne snovi. Pomemben v atmosferi, v fiziki Sonca in zvezd in v tehniki ogrevanja (ogrevanje s toplim zrakom in vodo); v meteorologiji predvsem vertikalna konvekcija zraka, ki se ob tleh ogreje zaradi sončnega sevanja in se v obliki mehurjev premera 100–1000 m dviga v višje sloje (termika). Hitrost dviganja je nekaj m/s, v nevihtnih oblakih do 30 m/s. Ko topel zrak doseže kondenzacijsko raven in se ohladi do rosišča, začnejo nastajati oblaki (kumulus). Vodoravna gibanja zraka imenujejo v meteorologiji advekcija.

Sorodna gesla: advekcija | hladilni stolp | kondenzacijski nivo | konvektor | kumulus | rosišče | Sonce | Sončeve pege | stabilnost | termika | termodifuzija | toplota | ventilacija | ventilator | vzponski zračni tok | zračno hlajenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek