helenizem, ime, ki ga je J. G. Droysen skoval za obdobje med Aleksandrom Velikim in Avgustom (336–30 pr. n. š.), v tem času so se grška kultura, umetnost in filozofija razširile prek Sredozemlja in jz. Azije, v novih krajih pa so tudi same dobile številne spodbude. Helenizem označuje: razvoj velikih držav Ptolemajcev in Selevkidov na V pod absolutistično vladavino kraljev makedonskega rodu z makedonsko-grškimi državljani (večidel v mestih) in množico orientalcev (ti so morali plačevati davke); zmanjševanje političnega pomena starih mestnih držav, uveljavitev kraljevin Makedonije in Pergamona ter držav Ahajcev in Etolcev; razcvet velikih mest, monopolno gospodarstvo, zaostritev socialnih problemov (suženjstvo); prav tako pa tudi razmah znanosti, razvoj splošnega sporazumevalnega jezika (koine), skrbno zbiranje del (knjižnica), razl. smeri v helenistični umetnosti.